20 let za en pritisk

“Primorci pritiskajo.” Take pripombe nas najbolj živcirajo zadnje dni, ko je drugi tir Koper-Divača prva politična tema v državi. Ministri namreč dvajset let o nujnosti drugega tira samo predavajo, naredijo pa nič. In ko zdaj vlada s Primorske dobi štiri pisma z opozorili, naj za božjo voljo iz rok ne spusti priložnosti za 380 milijonov evrov evropskega denarja za drugi tir, nekateri tarnajo o pritiskih. Vlado so k akciji pozvali delavci Luke, istrski in kraški gospodarstveniki ter župani, civilna iniciativa in primorski poslanci. To so naredili z razlogom, saj je že kazalo, da bo tudi ta vlada tuhtala in odlašala še naprej.

Rezultat teh, če hočete, “pritiskov” je vendarle tu. Kaže, da se je nekaj politične volje za drugi tir našlo in bo vlada, kot zagotavlja premier, “naredila vse”, da bo kandidirala za evropski denar za drugi tir.

No, za pohvale vladi, da je končno premaknila zadevo, si bomo vseeno vzeli čas še do 26. februarja, ko se izteče rok za prijavo na evropski razpis. Da vidimo, ali bodo prijavo - z dovolj prepričljivo finančno konstrukcijo - tudi res oddali.

Iskanje rešitve v javno-zasebnem partnerstvu, o katerem govorijo, namreč močno bega. O tem so se stroka in politika v preteklosti že pogovarjali. In ugotavljali, da bo zasebnega vlagatelja, ki bi vložil manjkajočo milijardo v 27 kilometrov tira, težko najti. Kaj bi mu ponudili v zameno za tir: morda koncesijo na tretjem pomolu, ki bi ga vlagatelj zgradil ob tiru, ali kontrolni delež v Luki Koper?

Dodatno pa smo previdni tudi zato, ker “pritiske s Primorske” razglašajo prav nekateri med uradniki, ki bi si to zadnji lahko privoščili. Projekt bi morali za Bruselj dobro pripraviti, a se obnašajo, kot da bi država z gradnjo drugega tira delala milijardno uslugo (svojima) Luki Koper in Slovenskim železnicam, ne pa zagotavljala razvoja logistike v državi, ki ima tako srečo, da se na njenih borih 20.000 kvadratnih kilometrih površine križata dva vseevropska koridorja.

---

---