Pač še ena menjava

Uradni razlogi za včerajšnjo zamenjavo na vrhu policije so suhoparni: vlada na predlog pristojnega ministra lahko zamenja generalnega direktorja policije v enem letu po imenovanju. Stanislavu Venigerju bi se sicer mandat iztekel leta 2017.

Po zamenjavi na vrhu generalštaba Slovenske vojske in Sove poteza vlade ni bila nepričakovana. Vsaka vlada pač želi na ključnih položajih “svoje” ljudi. Venigerju po strokovni plati ni mogoče kaj dosti očitati. So ga pa policijski sindikalisti ves čas opozarjali, da za izboljšanje razmer v policiji ni naredil dovolj in da se je prehitro sprijaznil z vladnimi varčevalnimi rezi. Očitali so mu tudi, da sili v upokojitev izkušene policiste, sam pa se, kljub izpolnjevanju pogojev, za to ne odloči.

O Venigerjevi morebitni zamenjavi so nekateri razpredali že, ko je nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak za nekaj dni izginila, čeprav bi se morala vrniti v pripor. Govorice so postale še glasnejše, ko je prišla na dan afera z njegovim službovanjem v švicarskem centru za demokratični nadzor nad oboroženimi silami. Na račun naj bi namreč prejel več kot 80.000 evrov, ki mu niso pripadali. Tožbi se je izognil s podpisom dogovora. V obrokih naj bi vrnil dobro desetino zneska, kar mu je omogočila novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Sam v tem, da je na račun dobil preveč, ni videl nič spornega. Na delo v center ga je namreč, kot je dejal, napotil delodajalec (notranje ministrstvo, op.p.). Kjer pa, kot kaže, kar nekaj časa niso opazili, da Veniger ne dela v Ženevi, temveč v Ljubljani.

Mimogrede, ministrstvo je v času Venigerjeve napotitve vodil Dragutin Mate, na mesto generalnega direktorja policije ga je postavil Vinko Gorenak, oba pa sodita v ožji krog SDS. To seveda ne pomeni, da je Veniger deloval politično, določene dvome pa je kljub temu vzbujalo. Tako kot jih vsakokratna imenovanja na takšnih občutljivih položajih vzbujajo vedno znova, pa čeprav so izpeljana po vseh pravilih.

---

---