Dajte nam že prvi tir!

Komentarji 25. 02. 2015, 06.00 , posodobljeno: 31. 10. 2017, 22.16

V razpravi o drugem tiru, v kateri je sto milijonov evrov gor ali dol le drobiž, se mimogrede pozabi na usodo prvega, obstoječega, edinega, tira. Ta obstaja in je prevozen v glavnem za tovorni promet, kar pomeni, da ga za večino uporabnikov slovenskih železnic ni. Od lanskega žleda, ki je polomil velik del električne infrastrukture, potniškega prevoza po progi med Koprom in Ljubljano namreč praktično ni, na progi ponekod še vedno kraljujejo dizelsko gnane tovorne lokomotive.

Kar na najboljši način ilustrira položaj javne potniške infrastrukture v Sloveniji. Ta je na psu oziroma je nihče ne jemlje prav zelo resno. Z vlaki in avtobusi se vozijo tisti, ki se morajo, ne tisti, ki se za to odločijo. Dijaki, študentje, upokojenci, ki nikdar niso vozili ali ki ne vozijo več ... Pa bi moglo in moralo biti drugače. Zakaj se je treba na sestanek nasproti ljubljanske Plave lagune peljati z avtomobilom, za gorivo porabiti približno 15 evrov v obe smeri, za parkiranje v Ljubljani še kakšne štiri evre, ko pa bi lahko sedli na vlak ali avtobus, bili v eni uri v Ljubljani, se sprehodili par sto metrov in opravili svoje delo? Tehnologija obstaja, verjemite, samo odločiti se je treba, da bomo vlagali vanjo. Da se da, vedo v Italiji, Avstriji, Franciji, Nemčiji, Španiji, v vseh naštetih državah železniški prevoz predstavlja zelo resno konkurenco letalskemu (!). In ker je tako, se ljudje na izlet v Benetke odpravijo z vlakom iz Trsta, v Ljubljano pa se najbrž več izletnikov odpravi s kolesom kot z vlakom. Seveda se brez nič ne zgodi nič, brez vlaganj v javno prometno infrastrukturo bi se tudi v naštetih državah vozili po tirih iz predprejšnjega stoletja, kot se to dogaja pri nas.

Zato bi ob razpravi o (ne)potrebnosti drugega tira morali hkrati opraviti tudi vsaj premislek o usodi vseh obstoječih tirov v državi. Zato, da bo na cestah manj gneče, da bo zrak za kanček čistejši, da bo na cestah kakšna nesreča manj in da se bodo tudi turisti po državi lahko premikali brez pretiranega stresa.