Črni petek v črni teden

Ob bogati lastni zgodovini in kulturi smo nedavno za svojega vzeli še enega prišleka med tako imenovanimi prazniki. To je črni petek, ki smo ga v Evropo uvozili iz Združenih držav Amerike (ZDA).

Minule dni se je zdelo, kot da se je kar od nekod pojavil nekakšen poseben dan. Predvsem prodajalci so ga poimenovali črni petek, z njim pa napolnili tudi premnoge reklame, promocijska in propagandna sporočila vseh oblik in velikosti, da še babice in dedki niso preslišali ali spregledali tega famoznega črnega petka. Najbolj hudomušna pa je bila med televizijskimi reklamami tista, ki je najbolje odstrla resničnost črnega petka: “Črni petek - od torka do sobote”. Iz enega dne, ki so ga posvetili ugodnejšim nakupom, je nastal kar črni teden.

Razvoj črnega petka v Evropi naj bi bil posledica razvoja svetovne spletne trgovine. Črni petek se je iz trgovin preselil tudi v dnevne sobe potrošnikov in tako domnevno pocenil nakupovanje. Poleg tega, da je udobnejši od nakupovanja v trgovinah, se izognemo čakanju v dolgih vrstah in drenjanju za najljubši izdelek. Obenem odpade še pomerjanje in komuniciranje z utrujenimi ali neprijaznimi prodajalci.

Črni petek (black friday) je sicer ameriški nakupovalni praznik. Vsako leto sledi zahvalnemu dnevu, ki ga v ZDA praznujejo četrti četrtek v novembru. Tedaj se tudi uradno začne obdobje predbožične nakupovalne mrzlice, med katerim se bilance trgovcev iz rdeče obarvajo v črno - od izgube se prevesijo v dobiček.

Kot odgovor na črni petek in njegove spremljevalne aktivnosti ter razmišljanje in ravnanje, ki ga podpira, pa so nasprotno misleči in nevladne organizacije podprli dan brez nakupa, ki ga po svetu kot odgovor na potrošniško mrzlico črnega petka obeležujejo dan pozneje.

Dan brez nakupa je namenjen opozarjanju na vplive potrošništva kot ideologije in ni zgolj kot protiutež črnemu petku, ki se je v Sloveniji sprevrgel kar v črni teden ali še eno priložnost za razprodaje. Kot da jih ni že tako skozi vse leto dovolj …


Preberite še


Najbolj brano