Dobrodošlica z opozorilom

Te zgodbe ne bi bilo, ko ne bi obstajale slamice. V sredo sredi Trsta sta si namreč dve turistki želeli spiti sok s ... “Straw? Pajita?” sta v angleščini in v svojem jeziku spraševali natakarico. Ta pa je nepremično buljila vanju z beležko in peresom v rokah. Verjetno se je spraševala, kdaj bo nastopil trenutek, ko bosta gostji omagali in se zadovoljili s sokom brez tega, po čemer dodatno sprašujeta.

Ni šlo po natakaričinih željah. Dekleti sta vztrajali. Poskusili sta z gestami. A pri natakarici sta dosegli le nasmeh, ki je neuspešno prikrival očitno zadrego.

Nebodigatreba sem priskočil na pomoč. Natakarici sem razodel, da to, kar si želita tujki, ni nič drugega kot slamica.

Osuplost natakarice je v hipu skopnela in gostji sta olajšano prikimali italijanski besedi “cannuccia”.

A kaj ko je že po nekaj stavkih prijetnega klepeta spet nastopila zadrega. Tokrat pri meni.

Gostji sta namreč povedali, da sta Urugvajki, ki četrtič potujeta po Evropi. Med potovanji si načrtno ogledujeta vse mogoče otoke, zato sta tokrat obredli Dalmacijo. V Trst sta prišli na dvodnevni izlet, nato se bosta prek Rima vrnili v domovino.

In tu je nepričakovano spet nastopila zadrega. Ena od njiju je namreč vprašala: “Kaj se splača videti v tem mestu poleg Miramara?”

Dekletoma, ki si po Sredozemlju ogledujeta otoke, ne boš svetoval ogleda eksponatov v Schmidlovem gledališkem muzeju. Tudi zgodovinskih postojank se ne splača našteti. Zato pa bi jima lahko bila všeč vožnja z openskim tramvajem. A kaj ko še vedno ne vozi.

V pogovor se je vključil še moški srednjih let. Svetoval je izlet v Postojno, čemur bi seveda lahko sledil ogled Ljubljane.

“Prestolnica Slovenije? Zveni zanimivo,” sta rekli Urugvajki. A njunega navdušenja je bilo hitro konec ob pojasnilu, da z avtom prideš v Ljubljano že v eni uri, z vlakom ali avtobusom pa se preprosta pot lahko spremeni v odisejado.

Pri tem je natakarica prinesla na mizo, kar sta si gostji tako želeli. Urugvajki sta potešili žejo in nista več veliko spraševali o tem čudežnem mestu, kjer je vse tako težko. V sosednja mesta ne prideš brez avta in slamico dobiš, samo če poznaš italijanski izraz “cannuccia”.

Ni čudnega, da sta ves preostali del pogovora hvalili Hrvate, ki da so zelo gostoljubni in prijazni. Oni najbrž vedo, kaj je “pajita” ali “straw”. In če že svetujejo izlet, potem ne dodajo opozorila, da žal ni na voljo primernega prevoza.


Preberite še


Najbolj brano