Zvočnost nočnih hrepenenj

V prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, tisto, ki nas v slikarskih ali risarskih mojstrovinah Zorana Mušiča vedno očara, so se minuli petek pritihotapili španska glasba, argentinski tango in portugalski fado. Mascara kvartet nam je s svojo eruptivno glasbeno zgodbo uspel zaščititi srca pred bliščem klišejev ulice.

BUKOVICA >Polona Udovič (glas, violina), Damjan Stanišić (kitara), Vojko Vešligaj (kitara) in Mitja Režman (bas kitara), člani kvarteta Mascara, so v dvorano Zorana Mušiča za en večer vnesli pridih lizbonskih tavern, nam z odličnimi interpretacijami postregli s prizorom iz podzemne, boemske in dekadentne kulture, tiste, ki jo zaznamujeta žalost in akutno občutje izgube. Tam, kjer sta se združita gorje in želja, je vzklila prefinjena poetična umetnost izražanja, nastal je fado, glasba, ob kateri si ljudje odpirajo svoje duše.

Z izjemnim vokalom, močnim izraznim nabojem in širokim naborom prodornih interpretacij nam je Polona Udovič približevala svet ikon kot so Amália Rodrigues, Dulce Pontes ali Mariza ter ob treh odličnih kitaristih občinstvu odstirala tisto popolno zvočno milino in občutek neskončnosti, ki ju sicer lahko doživimo ob poslušanju rahločutnih, otožnih, zasanjanih, nostalgičnih pesmih ansambla Madredeus.

Tem izbrancem, ki so ubežali sili težnosti salonskega parketa, sta se na koncertu Mascara kvarteta nato pridružila Astor Piazzolla in Alberto Ginastera, argentinska mojstra, ki sta na zelo različne načine v svoje kompozicijsko snovanje vključevala tango, tako tisti starejši kot novejši, ki ima v sebi že prvine jazza in rocka. V tej razkošni paleti občutij, ki na ulicah Buenos Airesa in Lizbone prihajajo z luno in umirajo s soncem, so se spontano in sproščeno pretakale tudi glasbene zgodbe ulic Montevidea in drugih južnoameriških mest, tiste, ki so “ujete med bordeli in milongami, med radostjo in bolečino, med trgovci, mornarji in afriškimi priseljenci.”

Spretno, vrhunsko, ognjevito, temperamentno, udarno, drzno, strastno, koprneče, a tudi toplo, nežno in občuteno so pred nami zaživele zvočne slike oddaljenih dežel, glasbene pripovedi, ki pa so v izvedbah zasedbe Mascara dobile povsem nov, svež interpretativni naboj. Za skladbe, ki so sicer največkrat v originalu napisane za kitaro in vokal, sta namreč prav za kvartet Mascaro domiselne aranžmaje pripravila Božo Banović in Saša Bastalec. Člani kvarteta, akademsko, klasično izobraženi glasbeniki, so s takim izborom sklad (posnetih tudi na njihovi prvi zgoščenki, ki so jo predstavili tudi po koncertu v Bukovici) tako oblikovali čudovit prispevek k univerzalnemu katalogu world music.

Na prvem zimskem hladnem Glasbenem večeru v Bukovici, na otvoritvenem koncertu druge abonmajske sezone, ki jo pripravljata Občina Renče-Vogrsko in Glasbeno društvo Nova, je Mascara zaigrala in zapela z dušo, nam tako uspešno snemala maske, s katerimi prepogosto radi prikrivamo rahločutnost, otožnost, nostalgijo, bolečino ali neuslišano ljubezen, nas na koncu obdarila še s tisto neprekosljivo Hijo de la Luna, ki jo sicer poznamo v neštetih stilnih zvočnih preoblekah. TATJANA GREGORIČ

Radio Koper

---