Zlati čoln med Krasom in upanjem
Sinoči so v Sežani odkrili spomenik Srečku Kosovelu. Delo domačega umetnika Simona Kastelica bo pred Kosovelovim domom nagovarjalo s kamnito-kovinskim Zlatim čolnom in z v odsevu spreminjajočo se Srečkovo podobo.
Simon Kastelic ob spomeniku Srečku Kosovelu s “Černigojevim” očesom Foto: Marica Uršič Zupan
SEŽANA
> Zlati čoln je pesniška zbirka Srečka Kosovela, ki je pred 110 leti rojeni pesnik ni dočakal, saj je umrl star komaj 22 let.
To je sicer tretji, a ne še zadnji spomenik Srečku Kosovelu na Krasu. Potem ko je prvega, ki ga je iz belega istrskega kamna leta 1974 izklesal Janez Pirnat, pred Kosovelovo rojstno hišo v Sežani načel zob časa, so ga od tam umaknili na varno pred dežjem, soncem in zmrzaljo v preddverje Kosovelovega doma. Tako je bila Sežana nekaj časa brez spomenika svojemu velikemu rojaku. Zdaj stoji pred Kosovelovo rojstno hišo (Ljudsko univerzo) doprsni kip kiparja Mirsada Begića, ki je nastal na pobudo Aleksandra Peršolje in s pomočjo donacij. Begić pa oblikuje še en Kosovelov kip, ki ga namerava prihodnji teden pred svojo hišo v Tomaju odkriti pesnik Josip Osti.
“Jaz v Kosovelu vidim avantgardno noto, zato nisem želel klasične skulpture, temveč sem kamniti formi, ki na tleh na nek način predstavlja (Zlati) čoln, dodal industrijski videz s kovinskim valjem, ki sega visoko v nebo, kot upanje,” pojasnjuje avtor spomenika Simon Kastelic. Valj je loščen v visokem sijaju, da omogoča čim boljši odsev in “da se čim bolj približuje formi ukrivljenega zrcala, ki omogoča transformacijo podobe iz čolna v portret,” še dodaja Kastelic. V valju namreč od daleč ni ničesar, ko se mu obiskovalec približuje, pa v njem raste podoba pesnikovega obraza.
Spomenik, ki stoji v bližini glavnega vhoda v Kosovelov dom, obenem zaokrožuje zunanji prostor te kulturne ustanove, ki je bil doslej deloma neurejen, predvsem pa popolnoma neizkoriščen.
Zamisel zanj sicer sega v leto 2008, ko je Kastelic zaključeval magistrski študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in je bila ta skulptura del njegove magistrske naloge. “Ko sem jo razstavljal v več krajih, je prišla tudi v Kosovelov dom, kjer se je zanjo navdušil že tedanji direktor Gojmir Lešnjak Gojc. Toda ko smo poizvedovali za cene, je znašal samo predračun za kamen 45.000 evrov in smo idejo opustili,” se spominja Kastelic.
Letos, ko so se vse sežanske javne ustanove povezale ob praznovanju 110. obletnice rojstva Srečka Kosovela in tako tudi racionalizirale s tem povezane stroške, se je našel denar tudi za Kosovelov spomenik. Predvsem pa sta kriza in iskanje cenejših izvajalcev njegove stroške znižala za več kot dve tretjini. “Skupni stroški spomenika s postavitvijo vred znašajo 13.174 evrov,” je povedala direktorica Kosovelovega doma Nina Ukmar.
Spomenik je sinoči slovesno odkril sežanski župan Davorin Terčon, ob kosovelovsko avantgardnem programu, ki so ga pripravili Mojca Grmek, Rafael Vončina, Martin Jogan, Martin Ukmar in skupina za izrazni ples Mehki čevlji pod vodstvom Milojke Širca. Zaradi slabega vremena dogodek žal ni potekal ob spomeniku, temveč v preddverju Kosovelovega doma, iz katerega pa je nov spomenik dobro viden.
MARICA URŠIČ ZUPAN