Zgodbe oživijo predmet

Letnici 1861 in 1954 oziroma začetek ustavne dobe in podpis londonskega memoranduma sta časovni okvir stalne zbirke novejše zgodovine Od Avstro-Ogrske do Jugoslavije. V koprskem Pokrajinskem muzeju jo je kustosinja Vlasta Beltram zasnovala v začetku 90. let, pred kratkim so jo prenovili, kot pravi njena skrbnica, pa jo dopolnjujejo ves čas.

KOPER >Med številnimi muzejskimi predmeti in dokumenti stalne zbirke Od Avstro-Ogrske do Jugoslavije, je tudi slika Rapallo. Tone Kralj (1900-1975)jo jeustvaril leta 1943, v času, ko je delal stenske poslikave v cerkvi sv. Martina v Slivju. “Za to sliko, ki je doslej krasila tudi že več knjižnih naslovnic, rada rečem, da je gotovo razpoznavni znak stalne zbirke novejše zgodovine v Pokrajinskem muzeju,” pripoveduje zgodovinarka in muzejska svetovalka Vlasta Beltram. V Pokrajinskem muzeju, kjer je zaposlena od leta 1978, je zadolžena za novejšo zgodovino in Kraljeva slika, ki alegorično prikazuje, kaj se je zgodilo s Primorsko po uveljavitvi rapalske pogodbe leta 1920, po mnenju kustosinje simbolizira enega najtežjih obdobij Primorcev. Z začetkom raznarodovalne politike fašistične Italije, ukinjanjem slovenskih kulturnih društev, izgonom slovenščine iz šol, “vračanjem priimkov v prvotno obliko” ter odporu, osrediščenem v organizacijah Borba in TIGR, ki je sledil temu nasilju, se obiskovalec lahko seznani v sklopu Med obema vojnama (1918-1941).

Ta je skupaj s programskimi sklopi Narodna prebuja (1861-1918), Druga svetovna vojna (1941-1945) in Povojno obdobje (1945-1954) del stalne postavitve Od Avstro-Ogrske do Jugoslavije - z njo pa v Pokrajinskem muzeju prikazujejo novejšo zgodovino slovenske Istre in Brkinov. “Od leta 1861 pa do oktobra 1954, ko je bil podpisan londonski memorandum, so na tem območju vladale štiri države, posamezno obdobje pa spoznavamo prek predmetov, dokumentov in državnih simbolov tistega časa,” pojasni Beltramova, ki je postavitev zasnovala v začetku 90. let. Razstavo, ki je bila takrat precej skromnejša, kot je danes, so odprli leta 1995, ob 50. obletnici konca 2. svetovne vojne. “Zbirko smo postopoma vsebinsko širili, v takem obsegu kot je zdaj, pa je odprta od leta 1998,” pojasni kustosinja in dodaja, da je razstava Od Avstro-Ogrske do Jugoslavije, kljub temu, da je stalna postavitev, živ organizem. Poti, po katerih so predmeti prišli na razstavo, pa je več in so, seveda, različne.

Marsikateri eksponat, ki je vključen v stalno postavitev, je muzej odkupil. “V začetku 90. let se začne pojavljati vse več zasebnih zbirateljev in precej predmetov smo odkupili iz njihovih zbirk,” pravi Beltramova, ki od konca 80. let sodeluje s Srečkom Rožetom, zasebnim zbirateljem, ki ima v Lokvi Vojaški muzej. “Na takšni postavitvi kot je naša, seveda ne gre brez uniform. Takrat sem se povezala s Srečkom in z njegovo pomočjo in znanjem dopolnjevala razstavo,” pojasni kustosinja in doda, da zgodbe predmetov stopijo v ospredje predvsem na javnih vodstvih. “Precej eksponatov so muzeju darovali posamezniki oziroma družine. In ko dobimo v dar in hrambo tak predmet, pride z njim običajno tudi zgodba.” Beltramova, ki je med drugim na terenu raziskovala in zbirala pričevanja o fašističnem in nacističnem nasilju v Brkinih, začne pripovedovati zgodbo o prav posebni odeji. “Partizan Slavko Zupančič iz Brkinov se je znašel med streli iz nemških pušk. Ko je prišel na varno, odprl nahrbtnik in iz njega začel zlagati stvari, je opazil, da ima odeja, ki jo je imel v njem, luknjo. No, prav ta odeja mu je rešila življenje - v njej se je namreč ustavila krogla.”

In predmetov s podobnimi zgodbami je na razstavi še veliko. “Čeprav je na zgodovinskih razstavah, kot je naša, vedno veliko podatkov in besedila na panojih, želim obiskovalcem predstaviti življenje v določenem obdobju. Take zanimive reči, kot je denimo to, kdaj so v Avstro-Ogrski začeli uporabljati papirnat denar, kdaj so začeli pošiljati razglednice in podobno,” pojasni in doda, da imajo predmeti z zgodbo prav posebno, dodano vrednost. Da so kot nekakšni dragoceni drobci, ki delajo zgodovino živo: “Prav zgodbe oživijo predmet.”

Stalna postavitev Od Avstro-Ogrske do Jugoslavije vzbuja precej zanimanja tudi pri obiskovalcih iz drugih delov Slovenije in turistih, ki obiščejo Koper. Od konca decembra pa je zbirka prenovljena in nekoliko drugačna. Posodobili so jo z novimi panojskimi plakati, gradiva je sicer po oceni kustosinje nekoliko manj, so pa zato besedila ažurirana. “Želim si, da bi zbirka tako vzdržala še prihodnjih 18 let,” upa kustosinja, ki se s projektom prenove stalne postavitve tudi poslavlja iz muzejskih vrst.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---