Zgodba hotela Bristol

V galeriji Gregorja Podnarja v Berlinu so v soboto odprli razstavo fotografij Primoža Bizjaka iz Vrtojbe, ki trenutno živi v Madridu. Na razstavi, ki so jo poimenovali po eni njegovih najboljših fotografij - Hotel Bristol, so na ogled Bizjakova poglavitna dela zadnjega desetletja, fotografije iz Sarajeva, Benetk in Madrida.

Primož Bizjak: Hotel Bristol, Sarajevo,  2003/2004
Primož Bizjak: Hotel Bristol, Sarajevo, 2003/2004 

BERLIN > Primoža Bizjaka (1976) gosti galerija, ki pod vodstvom Gregorja Podnarja od leta 2007 deluje v berlinskem galerijskem okrožju ter se na kuratorskem in galerijskem področju vse bolj uveljavlja na mednarodnem umetnostnem prizorišču; je ena redkih slovenskih galerij, ki je prisotna na svetovnih umetnostnih sejmih, tudi na najprestižnejšem Art Basel. Tudi Primož Bizjak sodi med redke slovenske umetnike, ki so zastopani na umetnostnih sejmih, prav njegov Hotel Bristol smo namreč že leta 2006 zasledili na Artefieri v Bologni, tedaj pod okriljem galerije iz Vicenze. Kot nam je povedal Bizjak, je fotografijo razvil v treh izvodih, dva sta bila prodana, tretjega pa je avtor, kljub ponudbam zbiralcev, nekako še držal pri sebi, ker mu je bila fotografija pri srcu. Tokrat pa jo je ponovno postavil na razstavo, kot pravi z mislijo, “da je prišel čas, da si poišče novega lastnika in zaživi novo življenje.

Hotel Bristol je fotografija, ki jo je Primož Bizjak, diplomant slikarstva na beneški akademiji, posnel v Sarajevu. Hotel ima seveda svojo zgodbo, saj se je 6. aprila 1992 znašel v prvi bojni liniji obleganega Sarajeva; bil je pomembna obrambna točka in zato močno poškodovan. Kmalu je od njega ostal samo skelet, a kot tak simbol odpora mesta Sarajeva. Hotel in sploh vsa zgodba je vzbudila Primoževo pozornost in kljub temu, da je bil ob njegovem obisku leta 2003 še vedno zelo porušen, je splezal nanj, prav do strehe.

Ko sem se znašel na strehi hotela, zadaj za napisom Hotel Bristol, prerešetanim od strelov, pod menoj pa mesto s tako kompleksno zgodovino (ne pozabimo, da je nedaleč od tu padel avstro-ogrski prestolonaslednik, kar je bil povod za prvo svetovno vojno), sem razumel, da sem se znašel pred izredno podobo ... Vsi ti elementi so bili združeni in svetloba je bila nadrealna, sublimna!” je dogodek, ki se je zgodil izredno mrzlega silvestrskega večera, 31. decembra 2003, opisal fotograf.

Danes takšnega hotela Bristol (prvič so ga odprli na dan osvoboditve Sarajeva, 6. aprila 1973, in zaradi vojne zaprli leta 1992) in takšnega napisa ni več, so pa leta 2011 odprli novo različico, stekleni monolit, ki ga podpisuje saudska družba Shiddi International iz mednarodne hotelske verige Kempinski Shaza. Poleg pričujoče, osrednje fotografije, so na berlinski razstavi na ogled še fotografije iz cikov: Obramba Benetk (Difesa di Venezia), za katerega si je avtor vzel leto dni in fotografiral celotno obrambno mrežo mesta v laguni, Cárcel de Carabanchel, ki iz gledišča stražarja obravnava madridski zapor iz časa po španski državljanski vojni, in cikel Beneška gradbišča (Cantieri veneziani) pa drugačen pogled na Benetke, pogled iz izsušenih vodnih kanalov.

“Avtorjeva poglavitna značilnost je nočna fotografija in barve, ki so skrite v noči,” so zapisali v galeriji Gregorja Podnarja in še dodali, da njegove fotografije odkrivajo zgodovino krajev, meja in simbolnih točk. Z uporabo dolgih osvetlitev, ki trajajo nekaj ur ali celo vso noč, ustvari nokturne podobe, ki osvetlijo noč in prinašajo nedoločljivo svetlobo, tako značilno za Primoža Bizjaka, ki v svojih zlatih tonih spominja na baročno, metafizično. Razstava bo na ogled do 8. marca.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano