Ženska z usodnim Titovim pismom

Potem, ko so se na Manziolijevem trgu filmski projektorji Kino Otoka že pošteno ogreli, bo drevi zabrnel tudi projektor Art kina Odeon, kjer bodo predvajali predzadnji film Želimirja Žilnika Ena ženska, eno stoletje, v katerem ima glavno besedo Istranka, iskriva stoletnica Dragica Srzentić.

IZOLA > Dragica Srzentić je novembra lani praznovala 100. rojstni dan in je v svojem dolgem življenju okusila vse politične režime 20. stoletja na območju nekdanje Jugoslavije.

Istranka, rojena v Sovinjaku, vasici blizu Motovuna, se je v 30. letih minulega stoletja preselila v Beograd, kjer se je kaj hitro vključila v levičarske kroge. Poročila se je s partijskim funkcionarjem Vojom Srzentićem, bila med med vojno v partizanih. Leta 1944 jo je Titov vrhovni štab poslal v London, kjer je na BBC-ju imela tedensko oddajo, v kateri je rojake obveščala o napredovanju zavezniških sil. Po vojni je bila imenovana v posebno komisijo ministrstva za zunanje zadeve, ki je predlagala diplomate nove Jugoslavije. Leta 1948 so jo v Moskvo poslali z nalogo, da preda slavno Titovo pismo, zaradi katerega so se močno zaostrili odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Nekaj let zatem pa je bila že zaprta v delovnem taborišču. V času informbiroja so jo namreč razglasili za državnega sovražnika in obsodili na deset let zaporne kazni v delovnem taborišču Stolac. Oprostili oziroma rehabilitirali so jo šele leta 2007.

Želimir Žilnik, mojster tako imenovane dokudrame, v času Jugoslavije pa nezaželeni črnovalovec, ki je opominjal na boleče točke tedanjega režima, je Srzentićevo spoznal konec 80. let. Srečala sta se na zboru časopisa Ženska danes (Srzentićeva je bila pobudnica te prve jugoslovanske publikacije, ki je opominjala na enakopravnost spolov), kjer mu je iskriva dama povedala, da si je ogledala nekaj njegovih filmov, in mu zaupala nekaj epizod in imen slavnih prijateljev iz svojega življenja ter mu predlagala, da bi se srečala v bolj mirnih časih. Takrat je bila zaradi svoje preteklosti namreč še deležna precejšnjih pritiskov.

Srzentićeva se je pred tremi leti opogumila in Žilnika poklicala po telefonu. “Mislil sem si, dobro, to je stara, 98., 99-letna ženska. In si rekel, da jo bom šel obiskat pred koncem življenja. Toda že po petih minutah pogovora sem ugotovil, da ima čudovit spomin in zelo zanimivo energijo. Iz tega, kako se spominja stvari, veje nekakšen magnetizem,” je dejal Žilnik. Ta je v Srzentićevi še videl neverjetno vitalnost, dar za pripovedovanje in prav nič grenkobe v obujanju težke preteklosti. Tako sta več kot 60. let po dogodku, ki je temeljito zatresel odnose med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ter seveda tudi usodno zaznamoval življenje Dragice Srzentić, odletela skupaj v Moskvo ... BILJANA PAVLOVIĆ

---