“Zanima nas mesto, v katerega prihajamo”
Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici se iz Ljubljane (končno) seli na Goriško. Ker v Novi Gorici niso našli primernega prostora, bodo delovali v sosednji Gorici. To bo prva visokošolska oziroma univerzitetna ustanova na področju umetnosti na Goriškem.
Rene Rusjan: “Univerza v Novi Gorici ima že sedaj del svojega programa v Gorici, tako da to ni nič novega. Nenazadnje gre za lokacijo, ki je le kilometer stran od stavbe novogoriške univerze in celotno stvar razumemo kot premikanje po istem mestu.”
NOVA GORICA>Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici je naslednica Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart, ustanovljena je bila že leta 2008, a ves ta čas je delovala v Ljubljani. Prav v teh dneh pa je v javnost prišla novica, da se seli v Gorico. O tem in o šoli nasploh smo se pogovarjali z Rene Rusjan, programsko direktorico Visoke šole za umetnost.
> Zakaj (šele) sedaj selitev na Goriško?
“Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici je nastala na podlagi petnajstletnih izkušenj Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani. Zato je bilo najlažje, da vsaj prva leta nadaljujemo na isti lokaciji, kjer je bila šola že vzpostavljena in opremljena. Smo pa ves čas računali na kampus univerze, ki naj bi nastal v Novi Gorici, a očitno še ni čas za to. Univerza v Novi Gorici se je, ne glede na kampus, odločila, da bi bil vendarle čas, da pridemo v mesto univerze.”
> V Novi Gorici niste našli primernega prostora?
“Ne. Kljub temu, da smo precej iskali, nismo našli primernega prostora, smo pa z veseljem sprejeli ponudbo goriške province. Gre za palačo Alvarez, kjer je doslej delovala Videmska univerza. Del palače, v katerem bo delovala naša šola, se je sedaj izpraznil, v drugem delu pa Videmska univerza še ostaja. Vse skupaj se je zgodilo zelo na hitro in sedaj hitimo, da bi novo šolsko leto začeli v Gorici. Univerza v Novi Gorici ima že sedaj del svojega programa v Gorici, tako da to ni nič novega. Nenazadnje gre za lokacijo, ki je le kilometer stran od stavbe novogoriške univerze in celotno stvar razumemo kot premikanje po istem mestu.”
>Bo študij potekal v slovenskem jeziku?
“Seveda, na prvi stopnji poteka študij v slovenščini. Pripravljamo pa sedaj tudi drugo stopnjo, ki pa je mednarodna, ker smo jo delali v sklopu evropskega projekta, skupaj s štirimi partnerji; akademijo z Reke, tehnično univerzo iz Gradca ter univerzo iz Vidma. Če bodo študentje na drugi stopnji torej iz mednarodnega prostora, bodo predavanja potekala v angleščini.”
>Tržaška in videmska univerza sta se menda razburjali, češ da jim hodite v zelje. Kaj res?
“Da, razburjali so se, a menim, da so se le morali nekako oglasiti, kajti program, ki ga imamo, je kvečjemu dopolnilo ostalemu, ne pa konkurenca.”
> Koliko študentov pričakujete v prihajajočem študijskem letu?
“Pričakujemo jih okoli petdeset. Smo akademijske vrste šola, v prihodnosti tudi želimo postati akademija, ki ima malo študentov v skupini.“
> Kakšna je pravzaprav razlika med visoko šolo za umetnost in akademijo?
“Visoka šola za umetnost omogoča vpis tudi tistim, ki nimajo mature; na visoki šoli denimo lahko predava visokošolski predavatelj in ne nujno docent. V prvi fazi je bila visoka šola za nas le prvi korak, sedaj pa mislimo, da bo kmalu čas za vložitev vloge za akademijo.”
> Pri vas čopiče, platno, gole modele v ateljejih zamenjujejo digitalne in medijske umetnosti, kajne?
“Na šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart, ki je predhodnica sedanje visoke šole, platna in čopiča nismo uporabljali, ker nismo imeli slikarske smeri. Smo pa imeli program za kiparstvo in restavratorstvo in seveda tudi risanje po živem modelu, ki pa ostaja tudi na sedanji šoli. Na splošno smo se odločili, da od predhodne šole vzamemo tisti program, ki je bil najbolj razvit, aktualen in najbližji bolonjski reformi. Imamo štiri module; med njimi animacijo, video, film, fotografijo, nove medije in sodobne umetniške prakse.”
> Poudarek je na sodobni umetnosti. Kaj pa zgodovina umetnosti?
“Četrtina je izrazito teoretskih predmetov, med njimi zgodovina in teorija filma, fotografije, novih medijev in animacije. Zgodovina umetnosti ne poučujemo v klasičnem smislu, pač pa smo jo dopolnili z zgodovino gledališča, literature, glasbe, in sicer zato, da študentje spoznajo intermedijsko naravo umetnosti; da so stvari že od nekdaj prepletene. To je primerjalna zgodovina umetnosti. Posebej pa predavamo zgodovino umetnosti 20. stoletja, ker se je tedaj zgodilo veliko ključnih stvari in seveda sodobno umetnost, ki se veže na sedanjost. Drugi del so tehnološko teoretski predmeti, ki so pripeti na praktične vaje. Sem sodijo tehnologija uporabe kamere, študijske fotografije, spletnih strani itd.”
> Temeljne dejavnosti šole so različne rabe umetnosti, od laboratorija do ulice. Lahko pojasnite?
“S tem nadaljujemo duh šole uporabnih umetnosti, ki se je vselej navezoval na lokacijo oziroma prostor, kjer se nahajamo. V goriških razmerah se bomo navezovali na mesto, raziskovali bomo subjekte, ki delujejo v obeh mestih, pa zgodovino, specifičnosti. Razmišljali bomo, kako se lahko vključimo v kulturno življenje novega mesta, v katerega prihajamo. “
> V teh časih je povezovanje skorajda obvezno. Vi se povezujete z univerzami na Reki, v Gradcu in Vidmu, kakšna je izkušnja? Lahko predstavite skupni filmski projekt Beneške povezave, ki se je pred dnevi vrtel na Motovunskem fimskem festivalu?
“Sodelovanje se šele zares vzpostavlja, smo pa mi vodilni partnerji. Kot poskusno smo izvedli filmsko delavnico v Benetkah pod vodstvom filmskega režiserja Rajka Grlića. To je omnibus šestih filmov o življenju prebivalcev Benetk. S kamero so se študentje spraševali kako pride zelenjava do njih, kam gredo smeti, kako delajo gondoljerji, pa priseljenci - prodajalci torbic na ulici, in ustvarili prav zanimiv kolaž različnih zgodb. Že ta petek bo film na ogled v Filmskem muzeju v Divači, kasneje pa si ga bo moč ogledati še v Novi Gorici.”KLAVDIJA FIGELJ