Začel se je festival Vilenica

V Lipici se je s slovesnostjo v režiji Marka Sosiča začel 27. mednarodni literarni festival Vilenica, ki bo do sobote gostil več kot 40 avtorjev z vsega sveta. V prvem dejanju festivala so podelili štipendijo Srednjeevropske pobude (SEP) avtorici Ajli Terzić iz BiH.

LIPICA> Ajla Terzić je ob tem dejala, da so nomadi edini na tem norem svetu, ki niso nori.

Štipendija prinaša 5000 evrov in je namenjena trimesečnemu bivanju v kateri koli državi članici SEP. V tem času bo Terzićeva realizirala projekt, s katerim je kandidirala. Ta obravnava življenje mlade angleške umetnice, ki jo je zanimanje za tradicionalno umetnost balkanskih narodov v 20. letih prejšnjega stoletja pripeljalo v Bosno, kjer je ustanovila tehnično šolo in sodelovala pri kulturnih izmenjavah med Jugoslavijo in Veliko Britanijo.

Turk o istrskem političnem beguncu

Pred podelitvijo štipendije so zbrane literate nagovorili minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, župan občine Sežana Davorin Terčon in direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf. Minister Turk je dejal, da je bila Slovenija od nekdaj na križišču Evrope, prav tako kot je na križišču evropske literature vileniški festival. Spomnil se je prvega vileniškega nagrajenca iz leta 1986 Fulvia Tomizze, Italijana, rojenega v hrvaški Istri, ki je del svojega življenja preživel v Kopru.

“On je poosebljal vse, kar je bilo tista leta še posebej nepriljubljeno in nezaželeno, istrskega političnega begunca, ki se je pred komunizmom zatekel v Italijo,” je povedal Turk in dodal, da se včasih sprašuje, če bi Tomizza glavno vileniško nagrado lahko prejel tudi danes, ne da bi povzročil veliko razburjenje v Sloveniji.

Vilenica za svetovljanstvo

Veno Taufer, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki festival organizira v sodelovanju s Kulturnim društvom Vilenica, se je na Turkov govor odzval z besedami: “Nisem dobro razumel, zakaj Tomizza letos v Sloveniji ne bi prejel nagrade, saj je paradigmatski nagrajenec Vilenice. Ta je bila ustanovljena za potrjevanje svetovljanstva ne samo slovenske, temveč srednjeevropskih literatur.”

Da je Vilenica v prvi vrsti festival številnih literarnih branj, so že včeraj dokazali Miljana Cunta, Paul Muldoon in Antonia Arslan. Sledilo je še veliko branje vseh udeležencev. Po napovedih programskega vodje festivala Gašperja Trohe se bo festivala skupaj z avtorji udeležilo približno 100 založnikov, urednikov, literarnih agentov, prevajalcev in drugih kulturnih delavcev.

Vrhunec v soboto zvečer

Vrhunec bo festival doživel v soboto zvečer, ko bodo v kraški jami, po kateri festival nosi ime, podelili letošnjo glavno vileniško nagrado Davidu Albahariju, na Kosovu rojenemu in v Kanadi živečemu literatu judovskih korenin in srbskega jezika.

Posebno pozornost bodo organizatorji letos namenili hebrejski literaturi in avtorjem nomadom, pesnikom in pisateljem, ki iz različnih vzrokov ustvarjajo v tujini in v jezikih, ki niso njihovi materni.

V četrtek se bo vprašanju literarnega nomadstva posvetila okrogla miza SEP. Kot je dejal Troha, vprašanje nomadstva razumejo kot priložnost. “Nomad je tisti, ki se nenehno giblje med svetovi in možnosti. Je torej tisti, ki se najlažje prilagodi v današnjem času nenehnih sprememb. Literarni nomadi najdejo tudi svoje literarne svetove, ki sežejo še mnogo dlje,” je sklenil Troha.

STA

---