Z nitjo napisana zgodovina

Mestni muzej Idrija je slovenski monografiji Idrijska čipka - z nitjo pisana zgodovina dodal še razširjeno angleško različico. Ta je odlična popotnica skorajšnjemu čipkarskemu kongresu v Adelajdi in naslednjemu v Sloveniji, pa tudi želenemu vpisu čipke na Unescov seznam nesnovne dediščine.

IDRIJA > Monografija o idrijski čipki in klekljarstvu na Slovenskem se te dni podaja v svet še v angleški različici. Mestni muzej, ki ji je botroval z 12 avtoricami, in občina se je veselita kot popotnice kongresu mednarodne organizacije za šivano in klekljano čipko - OIDFA v Sloveniji leta 2016 in prav v tem letu pričakovanemu vpisu idrijske čipke na Unescov seznam nesnovne dediščine.

Zakaj ne bi čipka dosegla uspešnosti industrije?

Prihodnje leto bodo 260 strani obsegajočo, z bogatim slikovnim in arhivskim gradivom opremljeno monografijo, predstavili v Adelajdi. Tam bo zadnji kongres preden se bo več tisoč privržencev čipkarstva zbralo v Sloveniji in naj bi idrijska čipka dobila mesto na Unescovem seznamu.

“Pogosto nas sprašujejo, ali so vsi ti naslovi in vpisi potrebni, ko pa nimamo od njih nič. Od univerzalne svetovne vrednosti rudnika so nam ostali znanje in uspešna industrija, družbeno dogajanje z najstarejšim pihalnim orkestrom in čipka. Zakaj ne bi bili z njo tako uspešni, kot smo v industriji? Te danes na svetovnem trgu ne bi bilo, če se na njem ne bi davno potrdila s kakovostjo. Vsi naslovi, ki jih pridobivamo, so potrdilo naše kakovosti,” je bil župan Bojan Sever prepričan, da bo prišel čas, ko bo Idrija živela od storitev.

S čipko na čelu. Ker je “razpoznavna kot stičišče preteklega in sodobnega, osebnega in skupnega,” kot je v recenzijo monografije zapisala dr. Janja Žagar. “Monografija je prvo naše strokovno delo o čipkarstvu v tujem jeziku in s tem ključna za uspešno sodelovanje s tujimi inštitucijami. Širi prepoznavnost čipke v globalni prostor, promovira muzej, Idrijo in Slovenijo. Upamo, da bo pomembna referenca za vpis na Unesco,” je poudarila soavtorica in urednica, kustosinja Marija Terpin Mlinar.

Strokovni termini - prevajalski izziv

Skupaj s kolegico mag. Mirjam Gnezda Bogataj je kot izjemno vrednost izpostavila večjezični terminološki slovar o čipkarstvu. “Osnova knjige je 60 let očem skritega raziskovalnega dela muzeja. Že leta 2006 je začel nastajati terminološki klekljarski slovar v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Bogastvo je v novih terminih, ki so nastajali v sodelovanju s prevajalko,” je povedala Bogatajeva.

“Prevodi strokovnih izrazov so bili polni dilem in so zahtevali ogromno posvetovanja s strokovnjakinjami. To je bilo lepo sodelovanje,“ je potrdila prevajalka Suzana Stamejčič. S prevodom monografije je opravila veliko delo. S slovarjem pa je Idriji dala “čipkarski jezik”, s katerim bo njeno mojstrstvo laže razumljeno v svetu.

SAŠA DRAGOŠ

---