Z igro do bogatejšega jezika

Vse je nastalo iz želje, da bi najmlajši veselo in pogumno osvajali znanje italijanskega jezika. Tako je iz zgodbice Alfabetolandianastal istoimenski projekt učiteljice Katje Dellore, ki vključuje aktivno dramatizacijo, veliko igre z glasovi in črkovnimi simboli ter širjenje besednega zaklada brez podcenjevanja malčkov.

Avtorica projekta Alfabetolandia Katja Dellore in ilustratorka Fulvia Grbac Foto: Maja Pertič Gombač
Avtorica projekta Alfabetolandia Katja Dellore in ilustratorka Fulvia Grbac Foto: Maja Pertič Gombač

IZOLA > Spoznanja večletnega projekta, v katerega so bili vključeni italijanski vrtci treh obalnih občin, so izšla v slikanici z ilustracijami Fulvie Grbac. Predstavili so jo v sklopu 4. Primorskega pravljičnega festivala v Izoli, in sicer v Manziolijevi palači, kjer so ilustracije tudi razstavili.

Še preden pojasni potek projekta, Katja Dellore posebej poudari, da ne gre za zgodnje opismenjevanje ali kakršnokoli obliko zgodnjega branja. Tudi sama je namreč prepričana, da sodita pisanje in branje v šolo. “Sem absolutno proti zgodnjemu opismenjevanju otrok v vrtcih, moramo jim pustiti brezskrbno otroštvo. Vendar po drugi strani ni nikakršen bavbav, če se otroci, ki so po naravi radovedni, prek igre seznanijo s črkami, po katerih tako ali tako večkrat povprašujejo starše in vzgojitelje,” razmišlja avtorica projekta, ki se je začel z njeno zgodbo Lina nel magico mondo di Alfabetolandia (Lina v čarobnem svetu Abecedežele). Dellorejeva, ki je med drugim izvrstna pripovedovalka, je napisala pravljico o mladi vili Lini, ki je precej navihana in se navkljub prepovedi čarovnika Budina (pudinga) rada spreminja v posamezne črke abecede, vse do dne, ko črke izginejo.

Z igro do bogatega besedišča

“Z otroki je treba uporabljati bogat jezik, ni nam treba siromašiti izražanja. Ravno nasprotno!”

Z aktivno dramatizacijo je v zgodbo vključila 170 otrok treh obalnih vrtcev z italijanskim jezikom. V Kopru, Izoli in Piranu jih je z didaktičnimi aktivnostmi seznanjala z abecednimi simboli in zvoki, ki so po njenem prepričanju v pomoč pri promociji zgodnjega osvajanja italijanskega jezika. “Aktivna dramatizacija pomeni, da otroci niso zgolj gledalci, temveč so vključeni v dogajanje, v samo zgodbo. Ker so vanjo vpleteni, jo doživijo zelo intenzivno. Z Lino iščejo zaklad, se orientirajo po zemljevidu, predvsem pa so udeleženi tudi v raznih didaktičnih igricah. Pri vsem tem pa je zlasti pomembno, da otroci novo izkušnjo dobijo v emotivnem stanju zadovoljstva, veselja, kar omogoča lažje osvajanje jezika. Kajti končni cilj je osvajanje italijanščine,” poudarja avtorica projekta, ki posebej svari pred siromašenjem jezika.

“Nič ni narobe, če uporabimo zahtevnejše izraze. Zakaj moramo vztrajati pri prepričanju, da otroci ne razumejo?! Kakor je dejal Noam Chomsky, otroci imajo spontan, vrojen, naravni mehanizem za osvajanje jezika. Torej ni prav, da jih podcenjujemo. Z otroki je treba uporabljati bogat jezik, ni nam treba siromašiti izražanja. Ravno nasprotno!” je prepričana.

Otroci se tako ne naučijo črk, temveč se seznanijo z njihovo obliko, kakor s simbolom, in z njihovim zvokom.

Jezik naj bo bogat!

Pri Italijanski uniji je pod okriljem evropskega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 te dni izšla slikanica Alfabetolandija s prikupnimi ilustracijami Fulvie Grbac.Te so v okviru 4. Primorskega pravljičnega festivala skupaj z 21 deli otrok razstavili v Manziolijevi palači.

Slikanica pa je predvsem priročnik za vzgojitelje in starše. V njem so zbrana vsa spoznanja Katje Dellore, pa tudi spoznanja vzgojiteljev, ki so s svojimi skupinami otrok sodelovali pri projektu. Poleg ilustrirane pravljice so svoje ilustracije dobile vse črke abecede, v posebnem žepku pa so tudi delovni listi.

Knjiga je namenjena zlasti otrokom med 4. in 6. letom, vendar avtorica zagotavlja, da je primerna tudi za mlajše, le prilagoditi jim je treba dramatizacijo. Publikacija je obenem zbirka didaktičnih iger, ki imajo za končni cilj bogatenje besednega zaklada in osvajanje novih besed. To pa je izziv tako v italijanskih vrtcih, kamor se vpisuje vse več otrok, za katere italijanščina ni materni jezik, kakor v slovenskih, kjer bi moralo biti osvajanje bogatega besedišča pomemben cilj. Tudi zato si avtorica po tihem želi, da bi Alfabetolandia dobila tudi slovenski prevod.

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano