Vselej nekje na obrobju
Kultura
12. 04. 2014, 19.30
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 05.56
V sredo je minilo natanko 160 let od rojstva pesnice in pisateljice Pavline Pajk, ene izmed prvih slovenskih literarnih ustvarjalk. Ob tej priložnosti so v Solkanu, kjer je odraščala, priredili simpozij na temo njenega življenja in ženskega avtorstva v 19. stoletju.
Pavlina Pajk je svoje literarno ustvarjanje začela v Solkanu, kjer je živela pri stricu Matiji Doljaku
SOLKAN
>
Pavlina Pajk je ime, ki ga marsikateri Solkanec ne pozna, kaj šele Slovenec. Četudi sodi med pionirke, ki so skupaj z Luizo Pesjakovo, Josipino Turnograjsko in nato Zofko Kvedrovo poskrbele za žensko literarno kontinuiteto, so se vselej pojavljale nekje na obrobju. (Pre)malokrat so o njih pripovedovale tudi učiteljice in profesorice slovenskega jezika.
Pavlina Pajk je leta 1873 v Soči objavila svojo debitantsko lirično prozo Prva ljubezen, po kateri so prireditelji simpozija poimenovali natečaj, ki so ga namenili dijakom. Prejeli so več kot 100 pesmi, v inovativnosti in organski celovitosti pa so izstopale nagrajenke Neža Karo (Tista prva), Amela Lišić (Prva ljubezen) in Alma Zupan ((5:5)>1/2 ali Raztresena).
Univerza v Novi Gorici je zato v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Solkan, Goriškim literarnim klubom Govorica, Slavističnim društvom Nova Gorica in Mestno občino Nova Gorica priredila simpozij ob 160. obletnici rojstva slovenske pisateljice in pesnice Pavline Pajk (9. april 1854 - 1. junij 1901), ki je svojo literarno pot začela prav v Solkanu. “S simpozijem želimo poudariti vlogo ženske v literarnem ustvarjanju 19. stoletja in začetek tematizacije ženskega vprašanja,” je uvodoma dejala Katja Mihurko Poniž, dekanja Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. “Prve slovenske avtorice so utirale pot ženskam v družabno življenje druge polovice 19. stoletja - niso bile le pesnice in pisateljice,” je poudarila.
O zgodnjih slovenskih avtoricah literarni kritiki 19. in zgodnjega 20. stoletja (Fran Levstik, Josip Stritar, Fran Levec ...) sicer niso imeli najboljšega mnenja: zaradi nedovršenega jezika, ker naj bi bile njihove pripovedne strategije slabše od realističnih sodobnikov, kot so bili Josip Jurčič, Ivan Tavčar in drugi, prav tako naj bi vključevale premalo ali celo preveč nacionalne identitete. “Njihova dela so ocenjevali kot medel poskus, da bi ujele moške sodobnike,” je sklenila Mihurko Poniževa.
Pavlina Pajk, rojena Doljak, se je slovensko začela učiti šele pri 16 letih, ko se je preselila k stricu v Solkan. Na njeno narodno zavest so vplivali izobraženci, ki so zahajali v njihovo hišo, najbolj plodna romanopiska 19. stoletja pa je nastopala tudi v goriški in solkanski čitalnici. Pot jo je nato vodila v Maribor, kjer je živela z možem Jankom Pajkom, urednikom Zore, nato pa ga je spremljala v Gradec, Brno in na Dunaj. Ves čas je bila literarno dejavna, v svojih delih pa se je večkrat spominjala svoje domovine - Solkana, čeprav je bila rojena v italijanski Pavii.
Celodnevni simpozij, na katerem je svoje izsledke iz raziskav predstavilo osem sodelujočih, so sklenili z odkritjem spominske plošče Pavlini Pajk in njenim sorodnikom v Šolski ulici 22 v Solkanu, kraju ob Novi Gorici, katerega prve omembe segajo v leto 1001. “Pajkova velja za eno izmed najbolj znanih goriških ustvarjalk, o kateri se v šoli nismo učili. Upodabljala je moč, pokončnost in inteligenco. V tistem času je bila ponos Solkana, kjer so se rodili tudi številni drugi pomembni Slovenci,” je ob tem dejala Darinka Kozinc, predsednica Govorice. V drugi največji krajevni skupnosti v Mestni občini Nova Gorica na mnoge načine skrbijo za ohranjanje spomina na znane Solkance, ki so delovali na različnih področjih. ANA CUKIJATI