Vse tisto, kar kljubuje in vztraja

Kaj je bistvo človeka, ko mu odpove telo? To vprašanje je režiserja Miho Čelarja vodilo pri snovanju dokumentarca Moj čudoviti um, v katerem zgodbo in življenjsko držo psihiatra in pisatelja dr. Jožeta Felca, združi s svojo osebno izkušnjo. Premiera filma bo nocoj ob 20.55 na prvem programu Televizije Slovenija.

Miha Čelar je v dokumentarcu Moj čudoviti um uporabil tudi arhivske posnetke in fotografije iz zapuščine dr. Jožeta Felca
Miha Čelar je v dokumentarcu Moj čudoviti um uporabil tudi arhivske posnetke in fotografije iz zapuščine dr. Jožeta Felca 

LJUBLJANA > Dokumentarni film Moj čudoviti um je režiser in producent Miha Čelar začel pripravljati pred tremi leti, v njem pa je zgodbo psihiatra in pisatelja dr. Jožeta Felca (1941-2010), ki je pri 19. letih zbolel za multiplo sklerozo, ostal priklenjen na voziček, pa vendar 32 let vodil idrijsko psihiatrično bolnišnico in izdal 19 knjig, prepletel s svojo osebno izkušnjo.

Napotek, kje iskati sebe in lastne moči, dr. Felc ponudi tudi v dokumentarcu. “Če je Freud v začetku prejšnjega stoletja rekel, da se človekova usoda determinira že v najzgodnejšem otroštvu. Jung je temu rekel ne, življenje ni samo posledica, je tudi energija ciljev. In pojavil se je še tretji avtor, Adler, ki je rekel, ne, življenje ni samo energija posledic, prav tako ne samo energija posledic in ciljev, ampak tudi energija substance. Skratka, v spletu teh treh linij se mora človek poiskati, najti in dati od sebe tisto, kar lahko da. Ne glede na to, ali je zdrav ali bolan ... jaz, recimo, sem od 19. leta naprej bolan,” je psihiater in avtor 19 knjig povedal v svojem zadnjem radijskem pogovoru. Posneli so ga na Radiu Ognjišče in ga odstopili za predvajanje v filmu.

“Moj mlajši brat je zbolel za multiplo sklerozo pri 21. letih. Bolezni, ki mu je hromila telo, ni mogel sprejeti in je po desetih letih umrl. Zavračal je življenje, se zaprl vase, odklanjal stike ... Njegovo kratko življenje se mi je zdelo tako nesmiselno, da njegove smrti nisem mogel sprejeti, potem pa sem naletel na zgodbo, ki je moj pogled na življenje postavila na glavo,” pripoveduje režiser. Zgodba dr. Jožeta Felca, ki je bolezni kljuboval z vero v življenje, umom in optimizmom, ga je, kot pravi presunila in spodbudila: “Film sem začel snemati iz osebne stiske, iz občutka nemoči in obenem v želji, da bi našel odgovore, ki mi jih lastna izkušnja ni mogla dati.”

Ljubezen je iskanje duše

Ko se je začel pripravljati na film, si je Čelar želel odgovoriti na vprašanje, kaj je bistvo človeka, ko mu telo odpove, in ali je takšno življenje sploh še vredno oziroma ima smisel. “Na začetku snemanja je bila moja hipoteza, da lahko človek v trenutku, ko mu odpove telo, polno zaživi, le če maksimalno izkoristi svoj um. Domneval sem, da je dr. Felc z umom nadoknadil, česar s telesom ni mogel, film pa mi je prinesel drugačno spoznanje.” Utrnilo se mu je, ko je s Felčevo vdovo Alenko Höfferle Felc obiskal njegov grob. “Na nagrobnem kamnu je vklesan napis 'Ljubezen je iskanje duše'. In takrat me je prešinilo, da v človeku obstaja nekaj, kar ni ne telo ne um, marveč je tisto, čemur rečemo duša oziroma duh, substanca, ki je, kljubuje, vztraja in je neupogljiva.”

Dokumentarec je režiser gradil v več vzporednih zgodbah: z igranimi rekonstrukcijami je želel gledalcu približati ključne trenutke Felčevega življenja ter dogodke, ki so ga zaznamovali in verjetno tudi spodbudili, da je v svoji bolezni ravnal tako, kot je. “Iz svojega osebnega iskanja sem se srečeval z ljudmi, ki jih je pustil za seboj in so mu bili blizu, našel sem tudi krog ljudi z multiplo sklerozo, s katerimi je preživljal življenje, posebno mesto v filmu pa ima odnos dr. Felca z Alenko Höfferle, ki je kasneje postala njegova žena,” pojasnjuje režiser.

Velikan, vzor in navdih

Pripovedovalec zgodbe v filmu je Sebastijan Cavazza, glasbo Erica Satieja pa izvaja pianist Bojan Gorišek.

V dokumentarec Moj čudoviti um je Čelar uvrstil intervju, ki ga je nekaj mesecev pred Felčevo smrtjo pripravila sodelavka Radia Ognjišče ter kratek odlomek iz dokumentarnega portreta Negibni gibalec, ki ga je po scenariju Aleša Čara leta 2000 za Televizijo Slovenija posnel Slavko Hren. Moj čudoviti um je Čelar namreč začel snemati po Felčevi smrti, v filmu pa ga je želel pokazati tudi v njegovem okolju, na hodniku bolnišnice, ki jo je, kljub temu, da je bil priklenjen na invalidski voziček, vodil več kot tri desetletja.

“S čudovitim umom in strokovnimi dosežki je vodil bolnišnico z 200 zaposlenimi in 1600 pacienti letno. Kot psihiater se je poglobil v krhek človeški um in s sočutjem in so-čutenjem pomagal dušam svojih bolnikov,” so v sporočilu za javnost zapisali na RTV Slovenja, ki je koproducent filma.

Na vprašanje, kako doživlja dr. Jožeta Felca, pa režiser odgovarja: “Zame je eden slovenskih velikanov, izreden vzor in spodbuda vsem, ki so bolni in trpijo, obenem pa je velik navdih tudi za nas, ki smo 'zdravi'.”

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano