Vse hudo se pozabi

“Oče, kam se to noč s sabljo odpravljaš,” je svojo balado o Sneguročki na gradu Kromberk začela Svetlana Makarovič in za dobro uro z grenkobo in lepoto, ki jo vsebuje balada, uročila občinstvo na gradu Kromberk.

KROMBERK > Pravljica o Sneguročki ima rusko poreklo, izvira iz 19. stoletja, a Svetlana je iz nje vzela samo lik deklice, ne pa tudi zgodbo. V ruski pravljici o Sneguročki ta snežna deklica nastane tako, da jo drvar in drvarka oblikujeta iz snega, v Svetlanini baladi pa sedeklica rodi “iz nasilja”. Ne vedoč kaj se je zgodilo, jo najde drvar in jo z ženo vzgajata v toplem domu, zraste v lepotico, ki pa ne more imeti nikogar rada. Od nje veje leden hlad in je nedosegljiva. Tudi za Aleksija, ki se vanjo močno zaljubi in ne more priti niti do poljuba, saj bi mu usta zamrznila. Ko se naposled od nje oddalji in ko zapiha južni veter, dekle začne izgubljati svojo moč, naposled ga ona prosi za poljub in ko se zgodi, se v njegovem objemu raztopi v vodo, iz katere pa se porodi spet novo življenje.

“Lepo se poraja iz strašnega in nato ob vsem lepem vedno znova pozabimo na gorje, ki se zato vedno znova ponovi,” pravi Makarovičeva in dodaja, da se tudi umetnina velikokrat rodi iz žalosti, iz gorja in krivic. Lydia Lunch, diva podzemlja, je, denimo, prav pred nekaj dnevi v Tolminu k temu dodala, da smo vsi skupaj spočeti z nasilnim aktom kreacije - z velikim pokom. In da od tam dalje nasilje spremlja človeka, tako kot dihanje.

Makarovičeva je balado pripovedovala doživeto, skupaj s kvartetom Mar Django, ki so svoje pesmi, večinoma ljudske, peli v ruščini. Skupno jim je bilo baladno občutje, občutje strašnega, grenkega in žalostnega in občutje velikih strasti, radosti in lepote, ki pa je lahko doseglo le poslušalce z odprtim srcem. Pač tisti, ki znajo prisluhniti pravljicam, ki so navadno nerazložljive. Makarovičeva, ki se na Primorskem počuti domače, saj je po očetu in starih starših Primorka, se je na gradu Kromberk poslovila z naslednjimi besedami iz uspavanke: “Vse hudo se pozabi, le brezskrbno spite, saj ne veste, kaj vas čaka, ko se prebudite.” In požela velik aplavz.

KLAVDIJA FIGELJ

---