Vsakdan pušča za sabo praznino

Displaced world, deplasiran svet je okolje, ki je pod krinko navidezne urejenosti v svojem bistvu razpuščeno, polno zmede, nesmislov in protislovij. Naš svet. Tako ga vidi akademski slikar Uroš Weinberger, nagrajenec bienalne razstave Pogledi na likovno umetnost Slovenije.

Uroš Weinberger Foto: Maja Pertič
Uroš Weinberger Foto: Maja Pertič

NOVA GORICA>“Postajamo vse bolj pasivni, neustvarjalni in s tem vse laže vodljivi. Posameznik, ki to zazna in se upre, je na udaru vseprisotnih mehanizmov nadzora, ki pripomorejo k njegovi ukrotitvi,” osebno izpovednost Uroša Weinbergerja (1975), ki razstavlja v novogoriški Mestni galeriji, opiše Barbara Rupel, kustosinja galerije Božidar Jakac iz Novega mesta. Weinberger tako doživlja svet, hkrati pa izhaja iz statusa današnjega umetnika in umetnosti nasploh. Pravi, da povprečen vsakdan pušča praznino, ki jo zapolnjujejo množični mediji. Ti skušajo vse bolj agresivno prevzeti primat stvarni umetnosti.

Weinberger ne skriva, da tekmuje z mediji, saj so njegove podobe bolj zamrznjene medijske podobe, sestavljene iz toliko in toliko slik na sekundo, kot pa likovno delo.

In Weinberger ne skriva, da tekmuje z mediji, saj so njegove podobe bolj zamrznjene medijske podobe, sestavljene iz toliko in toliko slik na sekundo, kot pa likovno delo. In bolj delujejo v optiki pikslov kot pa olja na platnu. Tudi barve, ki jih izbira, imajo monokromatični preliv kakšne nadzorne kamere. Vsemu temu je avtor dodal še črno-rdeče-bele kačaste cevi, ki tu pa tam prepredajo galerijo in bežijo čez slike ter zvok (zvok slamice, ki vleče vase še zadnji požirek tekočine?), kar naj bi gledalca še bolj vključilo v razstavo. “Umetnikov cilj namreč je, da gledalca privabi in ga takoj zatem potisne ob zid, da bi se zavedal, za kaj gre. Doseči želi premik v njihovih glavah, da bi premislile in spremenile že ustaljena stališča,” piše Ruplova.

Uroš Weinberger, diplomant ljubljanske likovne akademije, je nagrajenec bienalne razstave Pogledi na likovno umetnost Slovenije 6: Jaz, tukaj zdaj, ki jo je lani priredilo devet regijskih galerij: Obalne galerije, Galerija sodobne umetnosti iz Celja, Gorenjski muzej iz Kranja, Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca, novogoriška Mestna galerija, Galerija Velenje, Galerija Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki, Umetnostna galerija Maribor in Galerija Murska Sobota. Kustosi iz omenjenih galerij so predlagali po dva avtorja iz lokalnega okolja ter njihova dela konec leta 2011 razstavili v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki. Med temi deli so z glasovanjem izbrali zmagovalno, to je bilo Acid Rain akademskega slikarja Uroša Weinbergerja iz Novega mesta, ki si je za nagrado prislužil pričujočo samostojno razstavo.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano