Vrh odprte umetnosti
Minuli teden je na Sinjem vrhu ustvarjalo 24 slovenskih in tujih umetnikov. Tokratna mednarodna likovna delavnica Slovenija odprta za umetnost pa je bila posebna - pripravili so jo namreč že dvajsetič.
Dela malih formatov so razstavljena v ajdovski galeriji Lična hiša Foto: Borut Grce - Brut
SINJI VRH> Predsinočnjim so ustvarjalci svoja dela pokazali v dolini - razstavo del malih formatov so odprli v ajdovski galeriji Lična hiša, sinoči pa so si obiskovalci lahko na Sinjem vrhu ogledali še preostala dela. Ta bodo, tako kot vsa leta doslej, razstavno potovanje po galerijah začela decembra.
Udeleženci letošnje delavnice so Ziso Kamberaj (Albanija), Jean - Janez Zorko (Francija), Armin Guerino (Avstrija), Ivan Blažević (Hrvaška), Mirela Brugnerotto (Itaija), Dimitar Malidanov (Makedonija), Brigite Brand (Nizozemska), Willem Van Hest (Nemčija), Luis Rapela (Španija). Na delavnici pa so ustvarjali tudi slovenski umetniki: Andej Jemec, Andrej Pavlič, Azad Karim, Bogdan Čobal, Borut Grce - Brut, Črtomir Frelih, Darko Slavec, David Ličen, Etko Tutta, Klavdija Tutta, Klementina Golija, Lucijan Bratuš, Matevž Lenarčič, Polona Kunaver Ličen in Zmago Jeraj.
Zaradi jubileja, ki ji je dal praznični pečat, je bila tokratna mednarodna delavnica Slovenija, odprta za umetnost, drugačna od predhodnic. “Tokrat smo povabili tiste umetnike, ki so v minulih dveh desetletjih odločilno zaznamovali podobo delavnice. Izbor res ni bil lahek, saj smo doslej gostili več kot 400 domačih in tujih likovnih ustvarjalcev,” pravi umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki skrbi za umetniško vodstvo delavnice.
Mednarodno likovno delavnica Slovenija odprta za umetnost je leta 1993 zasnoval akademski slikar Klavdij Tutta. “Naš koncept se od likovnih delavnic, ki jih pri nas ni malo, razlikuje vsaj v dveh potezah: vsako delavnico spremlja katalog, dela, ki nastanejo na Sinjem vrhu, pa popeljemo v štiri galerije. Ko se njihovo razstavno potovanje konča, jih razdelimo v stalne zbirke galerij, kjer gostujemo,” pojasnjuje umetniška vodja. Kaj je nastalo v zadnjem junijskem tednu na Sinjem vrhu, si bo mogoče od decembra naprej ogledati v galeriji sežanskega Kosovelovega doma, razstavišču Nikolaja Pirnata idrijskega Mestnega muzeja, Šivčevi hiši v Radovljici ter goriški Kosičevi galeriji.
Anamarija Stibilj Šajn ob tem poudari tudi pomen vezi, ki se stkejo na Sinjem vrhu: “Slovenija odprta za umetnost je projekt, ki odpira vrata našim avtorjem v tujino in tujim v naš prostor.” Ob tem pa posebej opozori še na pomembne posledice delavnic na Sinjem vrhu: “Pripravili smo skupinsko razstavo umetnikov iz Španije v Sloveniji, dela naših umetnikov so od leta 2005 vključena v International Contemporary Art Museum v italijanski Casorii, deset slovenskih avtorjev pa je pred štirimi leti razstavljajo na Nizozemskem. Prijateljske vezi med umetniki so prinesle tudi veliko individualnih medsebojnih sodelovanj.”
Tokratno, jubilejno delavnico je obogatil tudi obširen zbornik, za katerega je spremno študijo pripravila mag. Milena Koren Božiček.
V prihodnjih letih si želijo nadaljevati v smeri, ki so si jo zastavili. “Nadaljevali bomo s simpozijskim delom srečanja, ki smo ga zasnovali na pobudo Črtomirja Freliha, še naprej pa bomo posebno pozornost posvečali tudi mladim avtorjem.”
In čeprav so jubilejno delavnico pripravili v času, ki kulturi ni najbolj naklonjen, so z odzivom sponzorjev in ostalih podpornikov zadovoljni: “Z veliko dobre volje nam je uspelo. Tudi ob podpori Občine Ajdovščine, ki v težkih časih, ko ima povsem razsuto gospodarstvo, ohranja razumevanje za naš projekt in nas podpira. Levji delež pa nosi domačija Hieronima Vidmarja na Sinjem Vrhu, ki živi s tem projektom.”
MAKSIMILJANA IPAVEC