Volkovi na drogah, testosteronu in adrenalinu

V najnovejšem filmskem podvigu Martina Scorseseja Volk z Wall Streeta, ki je potencirana črno humorna inačica Wall Streeta Oliverja Stonea, se ponovno izkaže, da je realnost veliko bolj izprijena od fikcije. Scorsese pri 71 letih ne varčuje z bakanalijami in kot že velikokrat poprej pod njegovo režijsko taktirko blesti Leonardo DiCaprio.

Prav Leonardu DiCapriu se letos nasmiha prvi oskar za glavno moško vlogo. Če bo prevladal konzervativnejši pol ameriške filmske akademije, ki je že javno izrazil svoje zgražanje nad ekscesno upodobitvijo pogoltnih ameriških borznih posrednikov, DiCapriu še vedno ostane drugi as v rokavu. To je Veliki Gatsby, v katerem si je dal duška v upodobitvi glavnega lika Jaya Gatsbyja. A vendarle bi si z igralskega vidika prvega oskarja zaslužil prav za upodobitev borznega posrednika Jordana Belforta.

Scorsese je na filmsko platno prenesel njegovo resnično zgodbo, ki je klasična parabola o ameriškem snu, od skromnih začetkov, neslutenega uspeha do bridkega konca, ki pa ga glavni junak seveda izkoristi sebi v prid.

Jordan Belfort je svoj finančni imperij zgradil na ničvrednih delnicah - te je prodajal nižjemu srednjemu razredu s puhlicami o skokovitih donosih, dejansko pa jih je opetnajstil, v svoj žep pa je spravil 50-odstotno provizijo. Nato je sledil naskok na velike ribe, močne vlagatelje, kjer se je borzna posredovalnica Stratton Oakmont vzpostavila kot pomemben akter na ameriškem borzno-finančnem trgu z ambicijami “zaigrati” na Wall Streetu. Kaj hitro pa fantje posežejo po finančnih malverzacijah, številnih poneverbah, za ovratnik pa jim začneta dihati FBI in ameriška agencija za nadzor vrednostnih papirjev. Tu se začne pot v pogubo: če za primerjavo uporabimo izmišljeni lik Gordona Gekka iz filma Wall StreetOliverja Stonea, ki je bil s svojimi borznimi mahinacijami v 80. letih velik navdih za vse ameriške japijevske povzpetnike, lahko ugotovimo, da je ta za Scorsesejeve mešetarje skorajda amater. Belfort je pri 26 letih v enem letu zaslužil “samo” 49 milijonov dolarjev. Volkove je poganjal koktejl drog, alkohola in nebrzdanega seksa ter hazarderskega adrenalina, povezanega z vrtoglavimi finančnimi kupčijami. Takoj na začetku pa je Belfort ugotovil, da bo najboljše prodajalce našel med ne najbolj bistrimi pripadniki nižjega srednjega razreda, ki jim je lahko kadarkoli prodal zgodbico o ameriškem snu. Zelo dodelano pa je imel tudi strategijo motivacije med zaposlenimi - nekaj najboljših prizorov je prav tistih, ko DiCaprio svoje volkove pita s prežvečeno motivacijsko retoriko. Martin Scorsese je najboljši v prizorih razvratnih zabav, ko mična dekleta v Evinih kostumih ujame v vseh mogočih položajih in ko kokain prši po zraku. Scorsese bo po nekaj odličnih, a veliko resnejših izdelkih iz zadnjega obdobja kot so, Zlovešči otok, Dvojna igra, Letalec z Volkom z Wall Streeta, privabil tudi filmsko populacijo, ki prisega na bolj komične izdelke. Morda je pretiraval le z minutažo, ampak kot se za mojstra spodobi, gledalca v odličnem tempu vodi skozi triurni filmski razvrat. Zelo na kratko, zgolj za minuto ali dve, se pojavi tudi Katarina Čas, ki ji je vrata v Hollywood odprla avdicija za Čudežu naprotiTerrenca Malicka, kmalu pa jo bomo v filmu Imagine gledali kot zaročenko samega Al Pacina. BILJANA PAVLOVIĆ

---