Vodnik po orkestru
Orkesterkamp je poletna šola za mlade glasbenike. Je sicer bolj sproščena, vključuje tako imenovani masterclasse, veliko nastopov ter nove obraze mentorjev. Vadijo vsaj sedem ur dnevno, preostali čas namenjajo druženju.
BOVEC
> Letos se je Orkesterkampa, ki se je iz Portoroža preselil v Bovec, udeležilo 250 mladih, dijakov konservatorijev in študentov akademij ali zgolj glasbenikov. Največ je Slovencev, prišli pa so tudi iz Italije, Hrvaške, Poljske, Združenih arabskih emiratov. Umetniški vodja Orkesterkampa in zavoda Upol Simon Perčič pravi, da so izpeljali kar 26 koncertnih dogodkov na različnih lokacijah, od Vršiča, Trente, Lepene, Bovca do Tolmina. “Razpršeno delujemo zato, da nas domačini in tudi turisti spoznajo, hkrati pa smo turistično dejavnost tukaj obogatili, polepšali s kulturno. Za nas so nastopi del pedagoškega procesa, nastopamo sami pred sabo, pred občinstvom, na odprtem, v zaprtih prostorih in si nabiramo izkušnje,” pravi Perčič in dodaja, da je zato povabil mentorje s pomembnih profesionalnih filharmoničnih orkestrih po Sloveniji in Evropi.
Med priznanimi imeni je tudi Mark Heron, škotski dirigent, ki prihaja s kraljeve akademije v Manchestru. Zaupali so mu vodstvo orkestra, ki ga sestavljajo večinoma 15. in 16-letniki. “Raven znanja je dobra, takšna, kot sem je vajen, denimo, v državah kot so Poljska, Estonija, Latvija, znanih po odličnih glasbenikih. Tudi mentorji, ki udeležence pripravljajo po sekcijah, so priznani koncertni mojstri in delujejo v najboljših evropskih orkestrih.”
Dopoldan vadijo po sekcijah, popoldan v orkestru. Začenjajo z glavno idejo skladbe, ugotavljamo pomene in kako naj bi ti zveneli. Veliko je vaje, potem pa piljenje detajlov. “Dirigenti smo pomembni, a ne tako kot glasbeniki ... mi ne proizvajamo zvoka. Sem nekaj podobnega kot izvršni šef velikega podjetja: vse moram imeti pod nadzorom, imeti moram jasno strategijo, ni pa se mi treba odločati glede čisto vsakega problema. Preprosto moram zaupati glavnim 'igralcem'. Če parafraziram - gledam gozd, ne dreves.”
Mladim približa glasbo tako, da ji ustvarjajo pomen. Šele nato jo bodo lahko posredovali občinstvu. “Ni dovolj misliti le na tehniko, temveč tudi na to, kako povedati zgodbo publiki. A zgodbo mora najti vsak sam v svoji domišljiji, kajti ne smemo pozabiti, govorimo o glasbi, ki je abstraktna in ne o besedah.”
V soboto zvečer bodo pokazali, kaj so se naučili. Nastopili bodo v Kulturnem domu v Bovcu, ob 19.30, program pa bo, po besedah dirigenta, zanimiv. Peter Iljič Čajkovski z Italijanskim Capricciom jih je navdušil z rusko strastjo in italijansko eleganco; najbolj znani britanski skladatelj 20. stoletja Benjamin Britten z Vodnikom po orkestru, ki je odlična skladba za predstavitev prav celotnega orkestra, od melanholične oboe do militantnih tolkal. Sledili bodo Slovanski plesiAntonina Dvoraka ter slovita Blišč in ceremonija (Pomp and Circumstance) Edwarda Elgarja.
Udeleženci se že veselijo skupnega nastopa. Med njimi tudi Kazune in Ayane Hiarta, ki v Bovcu poleg glasbe občudujeta gorsko naravo, ki jo v Abu Dabiju, od koder prihajata, ni. Jernej Terčon se kampa udeležuje že od vsega začetka pred osmimi leti. “Naučiš se prepoznati svojo pozicijo v orkestru,” pravi tubist in doda, da brez tube v orkestru ne gre. “Tako kot človek potrebuje hrbtenico, tako orkester rabi tubo,” pove Terčon in se nasmehne.
KLAVDIJA FIGELJ