ponedeljek, 12. september 2011
Mircea Cartarescu je nagrado prejel iz rok predsednika Društva slovenskih pisateljev Milana Jesiha in direktorja Primorskih novic Leona Horvatiča
Foto: LEO CAHARIJA
VILENICA>“Beremo ga kot avtorja, ki iz svoje osamljenosti, drugačnosti in eksistencialnih vprašanj ustvarja igro. Slednja pa je smrtno resna, resnična in usodna,” je Cartaresujevo književnost v utemeljitvi nagrade opisala podpredsednica žirije Lidija Dimkovska. Andrej Blatnik, ki je skrajšano obrazložitev prebral na podelitvi, pa je v imenu žirije poudaril, da je letošnji nagrajenec pesnik, ki se ne boji čustvenosti, jeze, frustracij, veselja ... “Razgalja dušo, telo in um do skrajne meje sociološkega, političnega, fiziološkega, kulturnega in avtobiografskega doživljanja jaza tu in zdaj.”
In nagrajenec je s svojim nastopom vsemu, kar je žirija prepoznala v njegovi književnosti, pritrdil in persona. Pod vtisom dogodka se je namreč odločil, da ne bo prebral zahvalnega govora, kot ga je bil zapisal, marveč je govoril prosto ter se ob tem navezal na dogodek, ki ga je bil doživel pred leti. “Nekoč sem bil na neki šoli gost na proslavi ob koncu šolskega leta. Vsi učenci so stali v vrsti ter se zahvaljevali svojim učiteljem, zadnji pa je prišel na vrsto še avtističen mladenič. Zahvalil se je profesorjem, sošolcem, razredu, tlom, oknom, nebu, stropu, soncu, avtomobilom ... in tako nadaljeval deset minut, dokler ga niso prekinili.” Po Cartarescujevem mnenju je bil fant pametnejši od svojih sošolcev. “Zahvalil se je za čudovito realnost okoli sebe.” V tem duhu se je organizatorjem, velikim in malim krajem, ki jih je v teh dneh spoznal, oblakom nad Slovenijo, Lipici in lipicancem, Ljubljanici, soudeležencem, čudoviti vileniški jami ter vsem v svojem življenju zahvalil tudi sam.
Za prireditelje vileniškega festivala je bil nadvse prijetno presenečenje, pa tudi izjemen poklon Cartarescujevo doživljanje dogodka: “Vaš festival je najbolje organiziran literarni dogodek, kar sem se jih kdaj udeležil. Običajno je na takšnih prireditvah polovica literature kakovostna, ostala pa ne izstopa.Na tem festivalu je bilo petdeset odstotkov literature dobre, ostalih petdeset pa izvrstne, navdihujoče.” Na izjemnost, kakovost ter prodornost vileniškega festivala je opozoril tudi slavnostni govornik, začasni minister za kulturo dr. Boštjan Žekš: “Vilenica je paradni konj Društva slovenskih pisateljev, slovenske kulture in konec koncev Slovenije.” Po njegovem mnenju bi morala svojo Vilenico, dogodek, ki se povezuje s svetom, obenem pa vanj pošilja tudi domače dosežke, imeti tudi druga področja. Minister je občinstvo spomnil, da se je slovenski narod ohranil zaradi svoje kulture. “A to še ne pomeni, da je sedaj ne potrebujemo več, da zdaj, ko smo 'na konju', lahko presedlamo na vlak ali tank.”
MAKSIMILJANA IPAVEC