Vesela glava s kačami
Letos ni bilo posebnega slavja, a so v galeriji Meduza z akcijo med dijaki italijanske gimnazije Gian Rinaldo Carli, ki jo je pod mentorstvom kustodinje Majde Božeglav Japelj vodila akademska slikarka iz Benetk Arianna Boldrin, prikupno in tudi duhovito obeležili 40. obletnico galerije, prve prodajne galerije v nekdanji Jugoslaviji. Ustvarjali so namreč meduzo, glavo s kačami, ki je njen zaščitni znak.
Ob otvoritvi v sredo je bilo v Meduzi zares živahno in veselo, saj so jo napolnili dijaki, ki so sodelovali v delavnici akademske slikarke iz Benetk Arianne Boldrin Foto: Maksimiljana Ipavec
KOPER> Slavni časi, vsaj tako kažejo razmere, konca sedemdesetih in osemdesetih let, pa tudi še devetdesetih, se najbrž prav kmalu ne bodo vrnili. “Prodaja umetniških del je vidno upadla,” mimogrede izvemo v galeriji.
Prva razstava, ki so jo ob otvoritvi, 26. maja 1972, pripravili v Meduzi, so bile grafike Avgusta Černigoja, saj so želeli člani podružnice Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki so si prizadevali za galerijo - med njimi posebej akademski slikar Zvest Apollonio, - imeti za otvoritev galerije zveneče primorsko slikarsko ime.
Kustodinja Tatjana Sirk pojasnjuje, da so nekoč slike in skulpture kupovala podjetja za darila svojim delavcem, partnerjem ipd., kupovali pa so tudi posamezniki. Pred novim letom je bilo v Meduzi vedno živahno. Danes je tovrstnih nakupov vse manj. “Če hočemo, da bo galerija živela, se morajo v njej dogajati žive stvari,” opozarja kustodinja Majda Božeglav Japelj, “galerija Meduza stoji v najbolj obljudeni Čevljarski ulici v Kopru, nobeno drugo razstavišče Obalnih galerij ni na tako izpostavljenem mestu.“
V zadnjem desetletju si je s projektom Novi ateljeji posebej prizadevala za osvežitev galerijskega utripa. Po njihovih razstavah v Meduzi so denimo odkrili Marka Juratovca tudi v Ljubljani, BridA se uspešno predstavlja tudi na evropskih prizoriščih, modna gledališka kostumografinja Mateja Benedetti oblikuje tako rekoč obleke kraljem.
S Tatjano Sirk sta pripravljali tudi prodajne akcije, svojevrstne happeninge, na primer Umetnost za las, ko so v galerijo povabili frizerja, ali Vedno sveže slike, ki so jih napovedovale sveže limone v izložbi.
Pod mentorstvom Arianne Boldrin je v okviru delavnic dvanajst dijakov prvega letnika italijanske gimnazije v Kopru izdelovalo risbe, skulpture, videe in fotografije na temo meduze, starega grškega mita, po katerem ima galerija ime. Raziskovali so Koper in odkrivali, kje vse je mogoče odkriti ta koprski grb iz časa avstro-ogrske oblasti. Znak galerije Meduza je, denimo, iz 19. stoletja, opazimo pa ga na kandelabrih mestnih svetilk. Tako so nastale igrive, strašne, pa tudi vesele meduze.
Pravzaprav je velika škoda, da so Novi ateljeji zamrli, saj je bilo predstavljanje mladih in nadarjenih, a še ne uveljavljenih ustvarjalcev vsebinska zasnova galerije že od vsega začetka. Iz Meduze so prišla danes zelo uveljavljena slikarska imena, kot so Živko Marušič, Andraž Šalamun, Janez Matelič, Boris Benčič in drugi. Zlasti v prvem obdobju (konec 70. in v 80. letih) je galerija s prihodom Andreja Medveda, umetnostnega zgodovinarja, filozofa, pesnika, kritika in publicista, polnega elana, in pod vodstvom direktorja Tonija Biloslava doživela programski razcvet z malo sliko in novo podobo na skupinskih ali posameznih razstavah slovenskih in tujih avtorjev. Bilo je to izjemno plodno obdobje Obalnih galerij, v katere je bila vključena tudi Meduza.
Po mnenju Majde Božeglav Japelj se danes galerija Meduza konceptualno nekoliko išče. Prepričana je, da ji primanjkuje nekdanji živahen pretok, ko je bila tudi prostor, kjer so se radi srečevali tudi primorski umetniki. MAJDA SUŠA