Verbalni masaker

Roman Polanski je na filmsko platno prenesel kritiško opevano gledališko igro Bog Masakra (2006), francoske avtorice Yasmine Reza, ki je pritisnila na nevralgične točke francoske buržoazije.

Roman Polanski in še marsikateri gledališki režiser, ki se je lotil uprizoritve (Janusz Kica je leta 2007 Bog masakra postavil na oder v ljubljanski Drami), so kaj hitro v zgodbi uzrli tudi univerzalno podstat o licemernosti meščanske družbe.

Polanski je svoj “verbalni masaker” prenesel v ZDA, kamor nima vstopa že več kot 30 let zaradi domnevnega spolnega napada na trinajstletnico.

Poljski režiser je že v preteklosti s tako imenovano Stanovanjsko trilogijo (Apartment Trilogy) - Najemnik, Gnus, Rosemaryjin otrok - dokazal, da se zelo dobro znajde v klavstrofobičnih ozračjih med štirimi stenami, kamor postavi različne profile ljudomrznikov.

Tokrat je v petično brooklynsko stanovanje “stlačil” dva zakonska para, ki naj bi v civiliziranem tonu zgladila spor, ki ga je zakuhal eden od otrok. Nancy (Kate Winslet) je borzna posrednica, ki živi v senci svojega moža Alana (Christoph Waltz). Ta se ne more ločiti od svojega blackberryja, saj je zviti odvetnik še bolj premetenih farmacevtskih družb, gostiteljica Penelope (Jodie Foster) je svoje življenje posvetila svojim otrokom, ni ji pa vseeno, kaj se dogaja v Sudanu, zato se posveča še pisateljevanju, njen krotki ter vodljivi soprog Michael (John C. Reilly) pa družino preživlja s trgovino z gospodinjskimi pripomočki. Zakaj obisk? Nekega dne je Nancyjin in Alanov sin Zachary iz neznanega razloga udaril Penelopinega in Michaelovega sina Ethana ter mu zbil dva zoba.

Tu se začne “verbalni masaker”, ki ga še bolj podžge steklenica dobrega whiskeya. Penelope govori, da je bil Zachary “oborožen s palico”, Alan, ki pa ne more iz svoje odvetniške kože, takoj popravi njeno izrazoslovje, da je Zachary zgolj “imel palico”. Zakonci se še na številnih podobnih primerih ujamejo v besedno vojno, v katero potegnejo tudi nič hudega slutečega hrčka, ki se ga je Michael nonšalantno odkrižal kljub temu, da so bili otroka in žena zelo navezani nanj. To sproži burno reakcijo pri Nancy, ki v Michaelovi brezbrižni likvidaciji hrčka vidi veliko bolj sprevrženo dejanje, kot da je njen sin lopnil po glavi Ethana.

Polanski je v kratki, a zelo sladki satirični komorni drami Masaker spretno postavil na glavo navidezno harmonične zakonske odnose in ideale, katerim naj bi bili zavezani.

Delo Yasmine Reza, ki je pri filmu sodelovala tudi kot scenaristka, je v Polanskijevi inačici tako dobilo zelo spodobno ameriško variacijo na njen francoski “diskretni šarm buržoazije”.

BILJANA PAVLOVIĆ

---