Večni spomenik solinam
“Vzel jo je za svojo in ona, zemlja, kot žena pokorna in vdana možu s pravimi rokami in srcem, se mu je pustila, z njim zaživela svojo novo resničnost,” je o lani preminulem slikarju Tonetu Lapajnetu in njegovem odnosu z zemljo, s katero je ustvarjal, pred tremi leti zapisal pesnik Tone Pavček. Oba sta zaznamovala ustvarjalno delavnico Genius loci na Leri. V tamkajšnji Casermi bodo slike, ki jih je Lapajne na delavnici ustvaril v letih 2004-2009, razstavljene do 17. aprila.
Foto: Maja Pertič Gombač
SEČOVLJE> Multimedijskih delavnic Genius loci Lera, ki so jih Obalne galerije prirejale v sodelovanju s podjetjem Soline in z Mobitelom, si ni mogoče predstavljati brez Pavčka in Lapajneta. Bila sta njihova stalnica, nekakšna rdeča nit, najbrž že kar duh prostora - genius loci istoimenskega projekta.
Soline, kot neizmeren vrelec navdiha Toneta Pavčka, so okužile tudi Toneta Lapajneta, prvenstveno kiparja, ki pa je po nekaj desetletjih uspešnega edinstvenega ustvarjanja z barjansko zemljo, tudi v sečoveljskih solinah in na okoliških hribih odkril dehtečo barvno paleto prsti.
Tone Lapajne je sedemnajst od osemnajstih slik daroval družbi Soline, eno pa Obalnim galerijam. “Kljub slabim časom optimistično glejmo v prihodnost in upajmo, da bodo Soline to veliko zbirko umetniških del - slik, kipov, fotografij, videov, filmov, člankov, revij in sonetov -, ki so jih pridobile od sodelujočih prominentnih umetnikov v teh šestih letih, le našle prostor za stalno predstavitev,” je vodstvo solin pozvala Lapajnetova vdova Marinka Pogačnik ter prosila za spoštljivejše ravnanje z umetnikovo zapuščino. “Vodstvo solin naj še naprej ohranja to umetniško 'dediščino', za katero se je zadolžilo z obljubo umetnikom in sebi, da jih pokažejo javnosti in s tem promovirajo soline.” Tako kot poprej Marvinova je tudi Pogačnikova opozorila na pomen celovitosti darovanega opusa: “Ne odtujujte teh slik za drobiž, saj vam bo razstavljena zbirka kot celota prinesla večji ugled in s tem višjo ceno vašim proizvodom. Naj se te enkratne umetnine ne izgube v vaši primorski burji!”
Kar je Lapajne ustvaril na šestih ustvarjalnih bivanjih v neposrednem stiku s solinami in z drugimi ustvarjalci, je od petka razstavljeno na spominski razstavi v Casermi v solinah. “Malo je takih tematsko zaključenih opusov, ki ostajajo kot večni spomeniki in pomniki tega prostora,” je na otvoritvi dejala kustosinja Nives Marvin iz Obalnih galerij. Poudarila je, da je Lapajne kot izjemno tenkočutni opazovalec duha prostora zaznaval in prenašal na platno izjemno intimno in subjektivno. To so mu omogočali tako osnovna materija - zemlja, sol, nekateri naplavljeni premeti - kot tudi povsem edinstvena tehnološka iznajdba, s katero je dosegel trajnost svojih del, na katerih je pogosto slikal zemljo z zemljo.
“Kljub uporabi izključno teh prabitnih snovnosti in občutene materialne strukture slik pa površine platen preplavlja posebna, sicer avtorsko določljiva duhovna poetika, neprimerljiva z drugimi likovnimi izrazi in pogojena zgolj z njegovim posebno spoštljivim odnosom do narave, torej njegovega najbolj intimnega filozofskega nazora,” je zapisala Marvinova v spremnem besedilu ličnega spominskega kataloga, kjer je poleg reprodukcij razstavljenih slik objavljeno tudi krajše besedilo o Lapajnetu, ki ga je leta 2009 napisal Tone Pavček.
Težko je bilo v petek ne zaznati grenkobe, ki ni izhajala zgolj iz dejstva, da je po slovesu dveh srčnih ustvarjalcev, kakršna sta bila oba Toneta, zazevala velika praznina. K trpkemu priokusu je pripomoglo tudi zavedanje, da je “prijazni duhec Genius loci”, kot ga je slikovito imenoval direktor Obalnih galerij Toni Biloslav, zapustil soline, saj je gostoljubje umanjkalo skupaj z denarjem, ki ga za delavnice že nekaj let ni več. MAJA PERTIČ GOMBAČ