V zvoke zlita trpka notranja čustva

V znamenju glasbenega snovanja primorskega skladatelja Štefana Maurija je zvenelo letošnje odprtje nove koncertne sezone Kulturnega doma Nova Gorica. Tehten in izvajalsko zahteven izbor vokalnih in vokalno-inštrumentalnih del je vrhunsko poustvaril Slovenski komorni zbor pod vodstvom Martine Batič.

NOVA GORICA > V sodelovanju z mednarodnim festivalom sodobne glasbe Kogojevi dnevi je nastal večer, ki je predsinočnjim v veliki dvorani Kulturnega doma predstavil široko pahljačo Maurijevih skladb. Te so nastajale v letih od 1977 do 2008.

Martina Batič je ob pomoči skladatelja iz Avč pri Kanalu pripravila izbor devetih del, z njim poskušala izpostaviti raznolikost zasedb in poudariti skladateljevo izjemno naklonje-nost primorskim pesnikom, kot so Srečko Kosovel, Alojz Gradnik, Ciril Zlobec in Ludvik Zorzut.

Melanholija, otožne misli, trpko čustvo, razočaranje ali želja po nečem, česar ni, so ustvarjali zvočno sliko, s katero je Mauri poskrbel, da so se interpreti prav v vseh skladbah soočali s številnimi izvajalskimi težavami, tako v sami številčnosti zasedbe kot postavljanju akordov ali z ekstremnimi glasovnimi obsegi. Vzorčni primer teh skrajnih izvajalskih zmogljivosti je zagotovo izvedba pesmi Kraška vas I za mešani zbor, v kateri se moški glasovi preizkusijo v najnižjih registrih, soprani pa morajo doseči izjemne višine. Da so se pevci in pevke približali zvočnosti in izrazu, ki ga je s skladbo želel doseči skladatelj, so si morali večkrat med izvedbo pomagati z glasbenimi vilicami, da se predpisani toni niso izgubili v gostoti zvoka. Slovenski komorni zbor in Martina Batič sta opravila titansko delo, se študijsko vestno in tudi predano poglobila v komplicirane glasbene strukture Maurijevih vokalnih skladb, kot so V samotnem polju in Po srebrni mesečini za ženski zbor, Gospod, odgovori očem za moški zbor in Sanctus za mešani zbor. Spoštljivo in profesionalno zgledno so se jim pri izpeljavi tega zahtevnega projekta pridružili tudi sopranistka Theresa Plut, altistka Polona KopačTrontelj, flavtistka Jana Trošt in pianistka Tatjana Kaučič. Toliko bolj, ker so njihove vloge na odru v trenutku izvedbe postale samostojne zvočne zgodbe, vsaka zase domiselno izpeljana, ki pa so v končni skupni postavitvi predvsem od dirigentke zahtevale izjemen napor, koncentracijo in že kar neverjeten talent usklajevanja raznolikih zvočnih barv in hkrati ohranjanja senzibilnega, tenkočutnega izraza.

Inštrumenti, ki jih Mauri uporabi pri komponiranju vokalno-instrumentalnih del (najraje in največkrat je to flavta) namreč pevcu ali pevki ne nudijo potrebne (zlasti intonančne) opore. Mesec je vstal, kantata za sopran, ženski zbor in klavir, Tiha misel zablestela za mešani zbor, flavto in klavir, Tihožitje za mešani zbor, flavto in klavir in Ptička briegarca, kantata za sopran, alt, flavto, mešani zbor in klavir so, ob že naštetih zborovskih skladbah, ponudile izčrpen prerez Maurijevega opusa, opusa, ki tudi najbolj potrpežljivim in veščim glasbenim poustvarjalcem predstavlja velik izziv in od njih zahteva intenzivni študij partitur, za poslušalce pa … čas bo pokazal, ali bodo v njem zasijala ranjena srca. Ali, kot bi zapisal Srečko Kosovel ob prisluškovanju Maurijeve glasbe: “Trudni smo: od človečanstva. Zato, ker ni vsako naše delo za človeka, v njegovem imenu, zanj in za vse, smo trudni in žalostni.”

TATJANA GREGORIČ

(Radio Koper)

---