V večnem krogu kiparstva

V novogoriški Mestni galeriji so odprli pregledno razstavo del Zmaga Posege (1959-2009), na kateri predstavljajo malo plastiko v kovini ter javno in spomeniško plastiko. V Mestni galeriji v Piranu pa bodo 8. oktobra predstavili drugi del razstave, njegove risbe in kipe v kamnu.

Zmago Posega ob svojem kipu Spomenik graditeljem Nove Gorice leta 2008 Foto: Leo Caharija
Zmago Posega ob svojem kipu Spomenik graditeljem Nove Gorice leta 2008 Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > Strokovno obravnavo kiparskega opusa so prispevali Brane Kovič ter kustosinji Pavla Jarc in Majda Božeglav Japelj.

Gre za velik in dolgo načrtovan projekt, pri katerem so zgledno sodelovali Obalne galerije Piran in novogoriška Mestna galerija. Zmago Posega, ki je svoj atelje imel v Biljah, je nekaj časa z družino preživel tudi na slovenski obali, zato sta obe galeriji združili moči in se lotili prve celovite obravnave kiparskega opusa, za katerega se je izkazalo, da doslej ni bil natančno dokumentiran in datiran. So pa na odprtju razstave v Mestni galeriji povedali, da je izbor za tokratno razstavo naredil Posega sam, ko je hudo bolan ležal v šempetrski bolnišnici. “Ker sem vedel, da se Zmago dobro počuti med svojimi skulpturami, s katerimi je ves čas živel, sem odšel v atelje, fotografiral vse skulpture in mu prinesel fotografije. Po določenem času mi je rekel, da je naredil izbor, ki bi lahko bil predstavljen na razstavi,” je na odprtju povedal Zmagov brat Stanko Posega. Zmago je v tem času brata naučil tudi, kako jih je potrebno sestaviti, zlasti tiste v črnem kraškem kamnu, ki bodo na ogled v Piranu.

Umetnostni zgodovinar Brane Kovič je Posegov opus strokovno ovrednotil in ga umestil v širši umetnostni kontekst. Modernosti v kiparstvu je sledil od Rodina dalje, ko je bil dosežen ključni “miselni preobrat, ki ga je kipar izpeljal z odklonom od statuarične paradigme, čeprav je v bistvu ves čas gradil znotraj figure in izhajajoč iz nje”. Posegov umetniški razvoj je Kovič razpel od akademskega študija metierskih znanj in veščin prek apliciranja teh v plastične realizacije, najprej izrazito figuralnega tipa, potem pa vse bolj v smeri redukcije antropomorfne zasnove do detajlov ter do približevanja abstraktnemu tipu kiparskih formulacij. Pri čemer detajli skrajno diskretno ohranjajo namige na svoj izvor v človeški anatomiji. Pri vsem tem odločilno vlogo odigrajo prav materiali - glina, kamen, kovina -, ki Posegi, izredno občutljivemu in spoštljivemu do materiala, narekujejo posamezne kiparske odločitve. “Čutno nazorni vidik materialov, ki jih kipar v procesu svojega dela transformira v plastične entitete, kakršne si je zamislil, so obenem že vsebine, katerih zasnova se vpisuje v polje metadiskurza, temeljnega razmisleka o biti kiparstva skozi kiparjenje samo,” zapiše Kovič.

Forma, ki jo je kipar pri snovanju svojih abstraktnih kipov pogosto izbral kot osnovno izhodišče, je krožna. Kovič jo označi za preprosto estetsko dejstvo, v kateri pa je hkrati vsebovana kompleksna simbolika kroga, kakršno smo prejeli skozi civilizacijsko izkušnjo, v sebi pa ima tudi aluzijo na lokalno obliko vodnjaka, torej vode, vira življenja, kontinuitete njegovega obnavljanja in rasti.

Na razstavi je prikazana tudi Posegova spomeniška in javna plastika, slednja zaradi želje naročnikov precej bolj zavezana tradiciji. Prva je bila izklesana v začetku osemdesetih let, leta 1983 so jo postavili v Mornarski park v Pulju. Umetnostna zgodovinarka Pavla Jarc je pregledala vse, osredotočila pa se na goriške javne skulpture, ki jih deli na portretne (če omenimo le portrete Vinka Vodopivca, Simona Gregorčiča, Jožefa Tominca in Edvarda Rusjana) in javne, med katerimi je kamnita Figura v krogu pred Hitovo stavbo, kamniti Pomnik bitke za Rožno dolino in zadnja, Spomenik graditeljem Nove Gorice na Bevkovem trgu (2008). Njegova javna plastika, tako Jarčeva, Posego postavlja ob bok drugim pomembnim primorskim kiparjem, Borisu Kalinu, Zdenku Kalinu, Janezu Lenassiju in Negovanu Nemcu.KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano