V šolah manjka filmska vzgoja

“Filmska vzgoja v šolah je danes potrebna bolj kot kdajkoli, kajti mladi so nasičeni s častihlepnimi in posesivnimi podobami v vsakem trenutku svojega vsakdana. A ne znajo jih brati, razlikovati in si z njimi pomagati,” pravi scenarist in profesor na dramski gimnaziji Jože Dolmark.

NOVA GORICA>“V šolskih programih manjka velik del kulture, s kakršno so zaznamovani mladi. S tem ne mislim le filmsko, ampak na širše sodobne vizualne prakse, torej fotografijo, video, televizijo, internet. Edina prava rešitev je reden šolski curriculum, še prej pa izšolanje profesorjev, ki bodo to poučevali” je prepričan Dolmark, ki poučuje na novogoriški dramski gimnaziji, eni redkih, kjer dijaki poslušajo predavanja o filmu.

Kako pomembna je sploh tovrstna vzgoja in kako filmsko kulturo približati ali vključiti v izobraževalni proces osnovnih ter srednjih šol, so včeraj govorili na strokovnem srečanju, ki so ga poimenovali Mala filmska šola (živi naprej).

Srečanje sodi med dogodke, ki obeležujejo leto cineasta Silvana Furlana, pripravili pa so ga v sklopu čezmejne izobraževalne platforme GoNGlab, na kateri so se povezali Mediateka Ugo Casiraghi in Hiša filma iz Gorice, Ustanova Silvana Furlana, zavod Kinoatelje in zavod Otok.

“Potrebno je kontinuirano delo, ne le enkratni projekti” je prepričana Mateja Zorn, pobudnica GoNGlaba. Dodaja, da se, sodeč po izkušnji filmskih krožkov na solkanski in dobrovski šoli, mladi na filmske izzive kar dobro odzivajo, manj odziva je pri ravnateljih, ki so se strokovnega srečanja udeležili v skromnem številu. Kot primer dobre prakse so na srečanje povabili Riccarda Costantinija, programskega direktorja Cinemazero iz Pordenona, kjer filmsko kulturo med mladimi gojijo že petnajst let. V šoli so prisotni 1200 ur na leto, in to znotraj šolskega pouka (dejavnost financira Dežela Furlanija Julijska krajina). V tem okviru ustvarjajo video spote, video kolaže, filme. “Temeljni pristop je, da otroci skozi zabavo in igro spoznavajo kamero, računalnik, film in vso tisto optično čarobnost, ki jo s seboj prinaša film, pojasni Costantini.

Medtem ko otroci v Furlaniji nastopajo bolj kot avtorji, pa se v Izoli učijo biti dobri in kritični gledalci. V zavodu za razvijanje filmske kulture Otok se, kot je dejala koordinatorka Tanja Hladnik, k mladim obračajo z Evropskim dnevom mladega filmskega občinstva, ki bo 5. maja. “Dogodek je namenjen ljubiteljem filma, starim od 12. do 14. let, ki bodo imeli priložnost sodelovati v čisto pravi filmski žiriji. Ogledali si bodo tri nove evropske mladinske filme in izbrali svojega favorita. Projekt bo poleg Izole potekal še v osmih drugih evropskih mestih. Ob koncu dneva bo tako znan najboljši film po izboru mladih iz vse Evrope,” je o evropskem projektu, katerega namen je aktivno gledanje filmskih vsebin, povedala Hladnikova.

Eden redkih “otočkov”, kjer se ukvarjajo s filmsko vzgojo pri mladih, je projekt Kinobalon, ki ga je predstavila Petra Slatinšek iz ljubljanskega Kinodvora. Dejala je, da delajo predvsem na doživetju filma, zato mlade z različnimi programi vabijo v svoje dvorane. Glede filmske vzgoje v šoli meni, da je v tem trenutku najbolje, da se film povezuje z drugimi predmeti (denimo da si pri biologiji ogledajo film o živalih), v bodoče pa da je treba še veliko narediti, predvsem na sistemski ravni, kjer je cilj uvedba filmske vzgoje v šolski curriculum. “Od države pa pričakujemo, da glede filmske vzgoje oblikuje strategijo in posamezne cilje,” sklene Slatinškova.

KLAVDIJA FIGELJ

---