V soboto se vrača Primorski poletni festival

Štiri uprizoritve v vseh treh slovenskih obmorskih mestih bo letos, v svoji 19. sezoni, nanizal Primorski poletni festival (PPF). Umetniški vodja Primož Bebler pravi, da ima izbor predstav dva skupna imenovalca - dve predstavi se ukvarjata z norostjo, dvema pa je vtisnila pečat glasba.

19. Primorski poletni festival bo odprla predstava Poskušam leteti/ Io provo a volare, ki je poklon Domenicu Modugnu
19. Primorski poletni festival bo odprla predstava Poskušam leteti/ Io provo a volare, ki je poklon Domenicu Modugnu 

KOPER >Tudi koprodukciji Poskušam leteti/ Io provo a volare, ki je poklon Domenicu Modugnu, in s katero bodo v soboto zvečer na vrtu koprske Skupnosti Italijanov festival tudi odprli.

“Razlog, da smo se letos vrnili, je pravzaprav sila preprost - za razliko od lani, ko smo na razpisih ostali povsem praznih rok in smo se morali posledično festivalu odpovedati -, smo letos sredstva dobili,” pojasnjuje Neva Zajc, predsednica Društva Primorski poletni festival. Novost letošnje festivalske izvedbe je tudi vnovično sodelovanje vseh treh občin - koprske, izolske in piranske, kar pomeni, da bo Primorski poletni festival znova vstopil v vsa tri mesta. Zajčeva poudarja, da jim ta podpora zelo veliko pomeni, v njej pa vidi tudi dobro popotnico in obet za prihodnje leto, ko bodo obeležili dvajseto obletnico delovanja.

19. Primorski poletni festival bo v soboto, 25. avgusta, ob 21. uri na vrtu koprskega Circola odprla predstava Poskušam leteti/Io provo a volare v izvedbi gledališča Compagnia Berardi-Casolar. V petek, 31. avgusta, bodo Dnevnik norca uprizorili na koprskem Martinčevem trgu, Deliri u dvjeh pa bo 8. septembra gostoval na Manziolijevem trgu v Izoli, 14. septembra pa še v Tartinijevem gledališču v Piranu.

Največji delež v festivalski proračun - 3000 evrov - je letos PPF namenila Mestna občina Koper, piranska jih je podprla z dvema tisočakoma, Občina Izola pa s petsto evri. In to je tudi ves budžet, s katerim razpolaga festival, ki je bil pred dobrim desetletjem eden vodilih slovenskih poletnih festivalov. “Nima smisla, da bi tožili, vemo, v kakšnih časih živimo. Veseli smo, da po enoletnem premoru festival prihaja nazaj h gledalcem, to počnemo le zaradi njih. Čeprav lahko ponudimo le štiri uprizoritve, smo zadovoljni, ker gre za dobre predstave. Če se navežem na aktualne vremenske razmere, bi lahko rekla, da nam je to sušno poletje prineslo jagodni izbor,” meni Neva Zajc.

Umetniški vodja Primož Bebler ji med smehom pritrdi: “Drži - letošnji program smo v skladu z možnostmi delali po načelu malo, a dobro.Zamislil sem si, da bi tokrat gledali velika imena in majhne produkcije, komorne predstave. Med velikani, ki jih imam v mislih, sta Gogolj in Ionesco, ob tem pa bo festival ponudil tudi srečanje z izjemnima personama iz glasbene sveta, Billie Holliday in Domenicom Modugnom.”

Slednjemu se bodo poklonili z otvoritveno predstavo Poskušam leteti/Io provo a volare. Po Beblerjevih besedah gre za izjemen gledališki dogodek, ki še zlasti po zaslugi izjemne igre Gianfranca Berardija, gledalca najprej očara, ob koncu pa povsem osupne in razoroži. Ker ta hip potekajo še zadnja usklajevanja, za zdaj ostaja v zraku datum piranske uprizoritve monodrame Billie Holliday v izvedbi Ksenije Prohaska.

Bebler je tudi tokrat festivalski program oblikoval kot refleksijo na čas, v katerem živimo. Dnevnik norca in Deliri v dvjeh sepo Beblerjevih besedahsoočata vsak s svojo obliko norosti. “Pri Gogolju, ki ga bo tokrat uprizoril Mal dramski teatar Bitola, gre za radikalno predstavo v režiji Roberta Simonovskega. V središče pa je postavljen uradnik (Zdravko Stojmirov ), ki v svoji želji po uspehu povsem izgubi občutek za realnost. Gre za izpovedno predstavo, ki pa prinaša moderen gledališki izraz.” Norost, s katero se ukvarja Ionesco, je po Beblerjevi oceni povsem drugačna. “Ta je povsem vsakdanja, domača - zdi se nam povsem normalna: gre namreč za konformizem oziroma prepričanje, da je edino prav, če se posvečamo le sebi, lastnim ugodnostim in željam, do te mere, da sploh ne vidimo, kaj se dogaja okoli nas.” Norost mikrokozmosa, ki si ga človek ustvari kot zaščito, kot nekakšen obrambni zid, in s tem preneha biti družbeno bitje, je izhodišče “pretresljive, inventivne in duhovite predstave” Deliri u dvjeh. Gre za prvo režijo Radoša Bolčine, ki v predstavi (nastala je v produkciji KD Teater na konfini) skupaj z Marjuto Slamič tudi igra.

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano