• Med udeleženci bralnega maratona na Mostovni je bil tudi slikar Aleksander Peca
    Med udeleženci bralnega maratona na Mostovni je bil tudi slikar Aleksander Peca
    Foto: Klavdija Figelj
  • V antikvariatu Libris so gostili novinarja Branka Sobana, ki je predstavil svojo knjigo Zločin brez kazni
    V antikvariatu Libris so gostili novinarja Branka Sobana, ki je predstavil svojo knjigo Zločin brez kazni
    Foto: Maksimiljana Ipavec
  • Lord Byron je svojo poezijo prebiral v koprskem pubu, ki nosi njegovo ime
    Lord Byron je svojo poezijo prebiral v koprskem pubu, ki nosi njegovo ime
    Foto: Maksimiljana Ipavec
  • V tržaški kavarni San Marco se je razlegalo 15 različnih pesniških svetov in glasov
    V tržaški kavarni San Marco se je razlegalo 15 različnih pesniških svetov in glasov
    Foto: Peter Verč
  • Foto: Peter Verč
  • V Izoli so se preizkusili tudi na knjigoveški delavnici
    V Izoli so se preizkusili tudi na knjigoveški delavnici
    Foto: Helena Race
  • Ivan Cankar v piranski knjižnici
    Ivan Cankar v piranski knjižnici
    Foto: Helena Race
  • Sežanski osnovnošolci med izdelovanjem kazalk v Mladinskem centru Podlaga
    Sežanski osnovnošolci med izdelovanjem kazalk v Mladinskem centru Podlaga
    Foto: Arhiv Mc Podlaga
  • Foto: Lori Ferko

V noč s prijateljico

petek, 25. april 2014, 07:21

Noč knjige, ki je v Sloveniji tokrat zaživela prvič, je vzšla v 76. slovenskih krajih. Veliko dogodkov, ki so knjigo bližale vsem generacijam, je bilo tudi v 14 primorskih mestih, med drugim v Pivki, Izoli, Piranu, Sežani, Novi Gorici, Kopru in Trstu.

PRIMORSKA > Po odzivu sodeč je Noč knjige dobila primorsko državljanstvo in kot kaže, je na dobri poti, da postane tradicionalna.

Minister za kulturo, dr. Uroš Grilc je v svoji poslanici ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic med drugim zapisal, da je knjiga človekova najboljša prijateljica, orožje v nikdar dokončanem spopadu z nevednostjo, prinašalka znanja in tiskan spomenik človeški izkušnji, ki nas na svoji dolgi poti od začetkov človeške civilizacije pa do globaliziranega 21. stoletja opominja na moč, ki jo v naših življenjih in v naši družbi premore pisana beseda. Sposodil si je razmišljanje pesnika Josifa Brodskega, ki je zapisal, da obstajajo hujši zločini od zažiganja knjig, tudi ta, da jih ne beremo. Minister je ob letošnjem dnevu knjige pozval, “da knjig ne bi osamljenih puščali na policah, na milost in nemilost prepuščenih prahu. Vzemite jih v roke in dopustite, da z vami spregovori vsa zgodovina človeške misli.”

Na pivški osnovni šoli je svetovni dan knjige v noč podaljšalo kar 76 šolarjev. V poznih popoldanskih urah so se vrnili v šolo in se ob spremstvu učiteljic zbrali v knjižnici, kjer jim je knjižničarka Mirjam Francetič razkrila pričakovane dejavnosti od celonočnega druženja ob knjigah in branju, glasbenih nastopov, pohoda z lučkami do ogleda filma pred spanjem v spalni vreči. Učenci se takšnih nočnih dogodivščin izjemno veselijo, smo slišali, ne nazadnje so jih na šoli izvajali že pred dvema letoma, ko so jih morali zaradi izrednega zanimanja ponoviti tudi do petkrat. Francetičeva nam je povedala, da otroci radi in veliko berejo, včasih je vprašljivo le njihovo razumevanje prebranega. Da bi računalnik izrinil knjigo, pa se ni treba bati. Devetletno Emo Pašič navdušuje vselej popularna pustolovska zbirka Pet prijateljev. “Tako se kratkočasim. Berem zato, da mi ni dolgčas,” nam je zaupala Ema, ki na teden prebere po tri knjige. Zagrizen bralec je tudi enajstletni Maxim Kaluža, ki ga prav tako navdušuje Pet prijateljev, poleg tega pa ima najraje še Harrya Potterja in Somrak. “Branje je nadvse zabavno. Ko bereš, te prestavi v drugi svet, svet magije in tam lahko spoznavaš ljudi, ki jih sicer ne moreš spoznati,” je svoje vtise nanizal Maxim.

Knjiga z vseh strani

V izolski knjižnici so pogledali v notranjost knjige; a niso iskali zapisanega na njenih straneh, pač pa preučevali njeno sestavo in se naučili osnov knjigoveštva. Lepenka za platnice, ročno izdelan papir za ovitek, platno za hrbet knjige, listi, vrvica za kazalo ... “Vezanje knjige zahteva veliko natančnosti, le majhna površnost je dovolj, pa je hrbet zalepljen poševno ali se knjiga ne zapira tako lepo, kot bi se morala,” so ugotavljali udeleženci delavnice, ki jo je vodila Metka Starič iz zavoda Parnas iz Velikih Lašč, kjer običajno knjige izdelujejo na Trubarjevi domačiji. Večer so ob začetku projekta Primorci beremo 2014 nadaljevali v čitalnici, prisluhnili Ivanu Sivcu. Noč so nadaljevali z branji vseh, ki so želeli predstaviti svoje verze, misli in pripovedi, ter zaključili s kantavtorskim koncertom Draga Misleja Mefa.

Posthumni kongres literarnih peres

Z otroško predstavo Sapramiška, ki so jo uprizorili učenci OŠ Cirila Kosmača, se je dan knjige začel prevešati v noč tudi v piranski mestni knjižnici. Odrasle ljubitelje proze in poezije pa so od časov Ivana Cankarja do danes popeljali člani gledališke skupine Cuker teater iz Portoroža. Priredili so “posthumni kongres literarnih peres”, je v vlogi Cankarja dejal avtor predstave Bojan Somrak in ugotovil, da vse kar je napisal, velja tudi za današnji čas. Skozi verze različnih avtorjev so se spraševali, od kod pesnik dobi navdih, kako se odloči za pisanje, kako naj se približa občinstvu ... “Svet umetnosti se zdi odtujen. Povedati smo želeli, da gre poezija med ljudi, če pridejo ljudje k njej,” pa so povzeli bistvo Noči knjige, preden so se s predstavo preselili še v enega od piranskih lokalov.

Za vse generacije

Ljubitelje knjige in branja je v Sežani že zjutraj pozdravila domiselna instalacija, ki sta jo pripravili prostovoljki Angelina Tadić in Nika Janjić. V Mladinskem centru Podlaga so poskrbeli za niz pestrih aktivnosti dopoldan in popoldan. “Na delavnico knjižnih kazalk je prišlo precej osnovnošolcev, izmenjevalnica knjig pa je bila zanimiva predvsem starejšim,” je povedal Goran Grabić iz Podlage in dodal, da so se obiskovalci dobro odzvali tudi na pobudo, naj zapišejo, katera je njihova najljubša knjiga in katero priporočajo drugim. V Mladinskem centru pravijo, da so se jim je na dan knjige pridružili predvsem mladi, dogodki, ki so jih zvečer pripravili v Kosovelovem domu, pa so po besedah direktorice Nine Ukmar na druženje s knjigo in branjem privabili srednjo in starejšo generacijo. Zgodbe, povezane s knjigo, so obiskovalcem približali prek treh različnih medijev: Nina Kramar Cverle je predstavila umetniški projekt oziroma bralni kotiček Čista nit, v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico so gostili Mirana Ipavca, ki je predstavil svoje izkušnje, zbrane v knjigi Avtoštoparske zgodbe, večer pa je v noč odpeljal film. Piko na i sežanski Noči knjige je namreč postavila Panika, film, ki ga je režiserka Barbara Zemljič posnela po priljubljenem romanu Dese Muck.

Bralni maraton

V sredo zvečer je pozno v noč gorela luč tudi v novogoriški knjižnici, kjer so se z Vido Petrovčič pogovarjali o hujšanju, bolj literarno kreativno pa je bilo na Mo stovni. Tam so izvedli tri ure in pol trajajoč bralni maraton. Prišlo je okoli 30 bralcev, po večini ne literatov, ki so prebirali bodisi svoja bodisi dela drugih. Največkrat odlomke iz knjig domačega nabiralca zgodb Pavla Medveščka, slišali smo verze Srečka Kosovela, igralka Nevenka Vrančič je prebirala duhovite iz malhe istrskih zgodb Mlinček melje zlato zelje, slikar Aleksander Peca Milorada Pavića, bivši kanalski župan Miran Ipavec pa štoparske prigode. Oblikovalec Blaž Erzetič je presenetil z grafično novelo, slišali pa smo tudi otroško Tri botre lisičke, ki pa je v času in prostoru delovala povsem univerzalno. Avtorski zapis sta prebrali literatki Vida Mokrin Pauer in Anja Mugerli in slišati je bilo tudi tuje jezike, novinarka Tatjana Gregorič je denimo skupaj s Palino Pavlovič brala Lermontova, slišali smo Marqueza v španščini in celo branje v švedskem jeziku, ki je, kot pravi interpretka Metka Sulič, govorilo o svobodi, ki naj jo najdemo v stvarstvu ali pa umremo. “S prvim maratonom smo zadovoljni, prišle so vse generacije, od mladih do starejših, brala sta celo mama in sin. A ritem besed smo oplemenitili tudi z ritmom glasbe učencev tolkalske šole Zlatka Kaučiča, nastopili so Matjaž Bajc na kontrabasu, Andrej Frančeškin na klaviaturah, Žiga Ipavec na bobnih in tolkalih ter Jure Boršič na saksofonu,” je povedala Sabina Volk z novogoriške iz postave Javnega sklada za kulturne dejavnosti.

Byron v ligi prvakov

Ime Noč knjige me spominja na mojo radijsko igro Bojevniki, ki ima podnaslov Slavnostni sežig zadnje slovenske knjige. Ime Noč knjige doživljam v dveh pomenih, ne zgolj kot konec dneva, ampak tudi kot smrt, odhod v temo. In prav zato, ker današnji čas knjigi ni naklonjen - človeka marsikdaj prešine, kdo sploh še bere -, bi sam za dogodek, ki slavi knjigo, izbral drugačen naslov. Poimenoval bi ga Jutro knjige,” je v vrvežu pred koprsko knjigarno Libris razmišljal istrski pisatelj Marjan Tomšič, medtem ko so se iz Librisovega antikvariata zgrinjali številni, ki so prišli prisluhniti Branku Sobanu. Novinar in kolumnist, ki je lani prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za posebne dosežke, je v pogovoru z Nevo Zajc predstavil zbirko 31 intervjujevZločin brez kazni. Knjigi, ki je izšla lani, se bo 9. maja pridružila nova, v kateri je zbral še 31 intervjujev. Vse poti koprske Noči knjige pa so vodile v pub, ki nosi ime po Byronu. Tam je romantičnega pesnika utelesil Tomaž Klepač, ki je naključnim obiskovalcem in tistim, ki so se hote prišli družiti s poezijo, prebiral Byronove pesmi. Poslušali so ga zbrano, četudi sta se v kotu lokala na ekranu, sicer tiho, brez zvoka, v ligi prvakov borila Real in Bayern. Drži: ko te zgrabi poezija, te drži ...

V znamenju pesnikov

In prav pesniki so svetovni dan knjige in avtorskih pravic zaznamovali tudi v Trstu. Popoldne in zvečer sta se sredi mesta zvrstila dogodka, na katerih je občinstvo poslušalo verze v slovenščini, italijanščini in raznih narečjih Beneške Slovenije. Narodna in študijska knjižnica ter Goriška Mohorjeva družba sta v Trubarjevi čitalnici priredila srečanje z Viljemom Černom, ki ob napornem delu za ohranjanje slovenščine v Benečiji in Terski dolini najde čas tudi za pisanje pesmi v slovenščini, italijanščini in terskem narečju. Pesnik iz Barda je branje svojih pesmi tokrat prepustil sinu Igorju in uredniku zadnje Černove knjige Ko pouno noći je sarce / Ko polno noči je srceJakobu Müllerju. Založništvo tržaškega tiska in založba Mladika pa sta na Noč knjige priredila Noč poezije in v kavarno San Marco povabila kar 15 pesnikov, ki so že kdaj izdali kako svojo pesniško zbirko pri eni od zamejskih založb. “Odločili smo se, da svetovni dan knjige in avtorskih pravic obeležimo s poezijo, ki je najintimnejša govorica,” je ob začetku večera dejala predstavnica založbe Mladika Nadia Roncelli. Po njenih besedah prizorišče tega srečanja ni bilo izbrano po naključju. San Marco namreč ni zgolj ugledno shajališče književnikov in intelektualcev, je tudi kavarna v neposredni bližini Tržaške knjigarne, ki je od konca marca zaprta. Po uvodnih besedah Roncellijeve so k mikrofonu sredi kavarniških miz stopili gostje večera. Vsak pesnik je imel na razpolago pet minut in jih izkoristil za branje svojih pesmi. Zanimivo je bilo poslušati mešanico govoric od Rezije (Silvana Paletti) do Kopra (Maja Gal Štromar), preko Benečije (Antonella Bukovaz, Miha Obit, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach), Gorice (Jurij Paljk, Janez Povše, Liliana Visintin) in Trsta (Majda Artač, Marij Čuk, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Ace Mermolja in Zlatka Obed).

LF, HR. MI, KF, VP


Povej naprej: