V iskanju iskre, ki sproži upor

S predstavitvijo Znamenj z meje, interaktivnega sodobnega mozaika Andreja Koruze, bodo drevi ob 19.30 v izolskem kulturnem domu odprli festival sodobne umetnosti Izis.

Znamenja z meje, interaktivni mozaik Andreja Koruze Foto: Gašper Milinkovič Biloslav
Znamenja z meje, interaktivni mozaik Andreja Koruze Foto: Gašper Milinkovič Biloslav

IZOLA > Če ob mozaiku pomislimo na tradicijo, so asociacije ob mozaični instalaciji Andreja Koruze povezane povsem s sodobnostjo.

Največje ime prve edicije festivala je gotovo Random Logic, saj Gregor Zemljič in Miha Klemenčič predstavljata glasbeni material, nastal za novo ploščo Pi, ki bo spomladi izšla po skoraj 13 letih od uspešnega prvenca Numrebs. Njun nastop bodo podkrepile vizualizacije izolskega ustvarjalnega dua Izland, ki ga sestavljata Marko Vivoda in Gašper Milkovič Biloslav. “Že dolgo spremljam delo Marka Vivode, in ko sta z Gašperjem lani pripravila vizualizacije za duo Silence, sem pomislila, da bi lahko njuno delo predstavili tudi v Kinu Odeon, kjer imamo nov digitalni projektor. In ko se je pojavil projekt z Random Logic, smo zagrabili priložnost. Dogodek, ki je bil sprva mišljen kot koncert, je prerasel v pravi festival sodobnih umetniških pristopov, ki povečini izhajajo iz našega obalnega prostora, kar nas zelo veseli,” pojasnjuje Petra Božič iz Kina Odeon, ki pod okriljem Centra za šport, kulturo in prireditve prireja festival v sodelovanju s koprskim KID Pina, producentom mozaika Andreja Koruze. Na literarnem delu festivala bodo svoja dela prebirali Karlo Hmeljak, Tibor Hrs Pandur, Uroš Prah, Jasmin B. Frelih in Blaž Iršič.

Ustvarjalec iz Kopra je tri leta študiral na edini šoli mozaika na svetu Scuola Mosaicisti Del Friuli v Spilimbergu, kjer je leta 2007 prejel štipendijo za najboljši končni mozaik. “Po ogledu dokumentarca o šoli sem si jo šel ogledat in me je povsem prevzela. Prevzel me je ta medij in odtlej ga raziskujem. Študij traja tri leta: prvo leto smo obravnavali rimski mozaik, drugo bizantinski - takrat sem imel tudi obdobje krize, ko je bilo treba upodabljati Marije in Jezuse -, v tretjem letniku pa je bil velik poudarek na teoriji barve, reda, upodobljanju gibanja v mozaiku, kar me je znova navdušilo,” se študija spominja Koruza, ki je kmalu odkril, da ga tradicionalna izdelava mozaikov v pretežno obrtniških okvirih ne zanima, temveč ga vidi kot ustvarjalni medij sodobne umetnosti.

“Prevpraševal sem se, kakšno bi lahko bilo njegovo mesto v polju sodobne umetnosti in kako ga vanjo umestiti. Mozaik Znamenja z meje je gotovo poskus, kako bi lahko bil videti mozaik v tem kontekstu,” pravi ustvarjalec, ki je postavil zapleteno interaktivno konstrukcijo. Na eni strani je kompleksni sestav lesenih polkrožnih elementov in kovinskih osi, na katere so pritrjeni, na drugi pa je napeta elastična tkanina, na kateri leži najtradicionalnejši del - mozaik iz enobarvnih, umazano belih kock iz lahkega umetnega materiala. Interaktivnost mozaika omogočajo motorčki, ki so povezani s senzorji. Ko zaznajo gledalca, poženejo mehanizem, ki spremeni relief površine.

“Orodja in materiali, s katerimi ustvarjajo mozaike, so že skoraj 2000 let enaki - kladivca, kamenje, nekoliko kasneje steklo ... Jaz pa želim delati sisteme, ki proizvajajo nov mozaik. Za to so potrebna nova orodja, novi mehanizmi, nove tehnike. V obdobju mojega raziskovanja se je začela Arabska pomlad in protesti pri nas, pri čemer me je zanimala iskrica, ki sproži upor, protest. Povodi so znani, a nikoli si nisem predstavljal, da bi lahko bili tudi pri nas tako množični protesti proti vladi, političnemu in ekonomskemu sistemu. Kaj pa je sprožilec? Tako je nastal mehanizem, ki predstavlja sistem - elastično platno, ki ga oblikuje sistem pod njim, ta pa se sproži, ko je nekdo pred mozaikom,” pojasnjuje Koruza in poudarja, da je izvedba enako pomembna kot koncept.

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano