V Slovenski kinoteki retrospektiva cineasta Matjaža Klopčiča

V Slovenski kinoteki se bo v četrtek s projekcijo kratkega filma Romanca o solzi (1961) in televizijskega celovečerca Triptih Agate Schwarzkobler (1997) začela retrospektiva filmov slovenskega cineasta Matjaža Klopčiča, ki bo trajala vse do 14. maja.

LJUBLJANA >Triptih Agate Schwarzkobler bo prikazan na restavrirani in povečani 35-milimetrski kopiji.

Triptih Agate Schwarzkobler sledi na videz običajni tajnici Agati (Nataša Barbara Gračner) od jutra v pisarni, prek prostega popoldneva do nočnega karnevala. Trije filmski fragmenti se združijo v triptih, intimen portret mlade ženske in nadrealističen eksperiment v pripovedovanju zgodb, ki je nastal po istoimenski literarni predlogi Rudija Šelige iz leta 1968. To je spregledana pozna Klopčičeva mojstrovina iz 90. let, je v Kinotečnik zapisal filmski kritik Denis Valič.

Vsestranski Klopčič

Matjaž Klopčič (1934-2007) je deloval kot režiser, scenarist, filmski scenograf, oblikovalec in publicist, diplomiral je sicer iz arhitekture. Za filmsko ustvarjanje je prejel več nagrad, med njimi Župančičevo in Prešernovo nagrado ter leta 2000 še Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Z dvema zlatima arenama so ga v letih 1973 in 1975 nagradili tudi v Pulju.

Pri filmu je debitiral kot asistent scenografa in najprej vzbudil pozornost s svojimi kratkimi filmi Na sončni strani ceste (1959), Romanca o solzi (1961), Ljubljana je ljubljena (1965), nato pa s prvima celovečercema Zgodba, ki je ni (1967) in Na papirnatih avionih (1967), ki ga uvrščata med najpomembnejše predstavnike jugoslovanskega avtorskega filma.

Bogat kinotečni program

Na kinotečnem platnu bodo prikazali fantastično dramo o mladostnem uporništvu Oxgen (1970), ki se na ogled ponuja tudi kot nenavaden scenaristični dosežek Dimitrija Rupla, filme Strah (1974), Vdovstvo Karoline Žašler (1976), Nori malar (1978), Iskanja (1979), Dediščina (1984), Črna orhideja (1989), Gospodična Mary (1992) in njegov zadnji celovečerec Ljubljana je ljubljena (2005), s katerim se je vrnil v svojo mladost v okupirani Ljubljani in se poklonil rojstnemu mestu.

Prikazani bodo še filmi Zadnja šolska naloga (1961), Tovariš telefon (1958), Vzpon na Trisul (1961), Podobe neke mladosti 1965), Kras - Pravljični svet (1974), portreta Bena Zupančiča (1978) in Janeza Vipotnika (1983) ter Ognjišče molka (1993).

Klopčiču ljubi filmi

Svoje bogato življenje - del ga je preživel tudi na izpopolnjevanju v Parizu pri Jean-Lucu Godardu - je Klopčič zbral v knjigi avtobiografskih in publicističnih zapiskov Filmi, ki jih imam rad (1998). V sklopu retrospektive bo moč videti nekatere njemu ljube filme, kot so Lola Montes (Max Ophüls, 1955), Izlet (Jean Renoir, 1936), Vrtoglavica (Alfred Hitchcock, 1958), Razkošje v travi (Elia Kazan, 1961) in Bosonoga grofica (Joseph L. Mankiewicz, 1954). Program retrospektive dopolnjujejo še filmi študentov AGRFT, ki so nastali pod Klopčičevim mentorstvom.

Upodobitve klasik slovenske literature

Klopčič je poleg Triptiha Agate Schwarzkobler na filmskem traku upodobil še nekaj klasik slovenske literature, in sicer v celovečernih filmih Sedmina (1969), Cvetje v jeseni (1973), Iskanja (1979) in Moj ata, socialistični kulak (1987).

Kinoteka je retrospektivo pripravila v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS, Slovenskim filmskim centrom - javno agencijo RS, RTV Slovenija in AGRFT.

STA

---