Uvertura za dve mesti

V preddverju Pokrajinskih muzejev, v palači Attems-Petzenstein je na ogled zanimiva intervencija vsakdanjega oziroma uporabnega v duhovno, posvečeno, muzejsko. Instalacija Ouverture je delo goriške avtorice Annibel Cunoldi Attems.

Instalacija Annibel Cunoldi Attems v preddverju palače Attems Petzenstein
Instalacija Annibel Cunoldi Attems v preddverju palače Attems Petzenstein  

GORICA> Umetnica je v preddverje muzeja postavila instalacijo z naslovomOuverture, ki jo sestavljajo štiri mreže nekdanje državne meje s Kolodvorske ulice ter črke (binom in trinom) na oknih muzeja.

Mreže je avtorica nadgradila z besedno križanko. Besede spotoma - skupaj - postaja - accord - place - carrefour - transito - odsotnost - prisotnost - razum - tempo - zvok - sito, filozofija - soočenje - sprache - dialog - proga - vielfalt ... z medsebojnim križanjem ustvarjajo križišča asociacij, zmes semiotike in semantike in sploh nove pojmovne sklope v kulturni komunikaciji. “Kdor bere te besede, lahko aktivno vstopa v nove prostore med jeziki, kraji in idejami. Zanima me transformacija prostorov,” pravi Cunoldijeva, po izobrazbi germanistka. In v tem kontekstu jo zanima proces povezave in razvezave, počasnega prelivanja obeh mest, dveh Goric, dveh političnih sistemov, držav, kultur, slovanskega in romanskega sveta, ki jima sama, (zakaj pa ne?) primeša še germanskega.

Avtorica, ki izhaja iz evropske humanistične tradicije in ki razstavlja vsepovsod po Evropi (Pariz, Berlin, Köbenhavn, Vilnus, Talin ...), se pač s posebno afiniteto zaveda pretakanja simbolnega v kolektivnem spominu in sokolsko opazuje kulturne identitete kot tisto, kar se hoče ali noče pozabiti.

Kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi je ob odprtju Ouverture dejal, da nas delo navda s presenečenjem “ki nas obide, ko se v zaprtem prostoru srečamo z ograjo, a to presenečenje je navsezadnje tudi čustveno obarvano: na tem delu ni nobenih ostankov drame tistih ljudi, ki so prešli čez to ograjo v upanju na boljšo bodočnosti.”

Annibel Cunoldi Attems na šahovsko polje postavlja prav to zagonetko; je ograja, ki je delila državi zgolj ograja ali je to dobesedno državna meja z vso pripadajočo simboliko? Ograjo spremljata binom (art, alt) ter trinom (star, idea, idee), ki jih je avtorica sestavila iz črk in jih nalepila na okna muzeja ter s tem ponovno razvila izvirno črkovno, jezikovno križanko.

Umetnica,ki sicer živi med Gorico in Berlinom, je pričujočo ograjo že razstavila v okviru instalacije Euforum v novogoriški Mestni galeriji leta 2007, kjer smo jo kot umetnico lahko spoznali tudi Novogoričani. Je ena redkih ustvarjalk, ki zna zajemati iz obeh prostorov in nanju pogledati tudi od daleč. Odprtje goriške instalacije pa je bila tudi ena redkih, če ne celo prva priložnost, ko smo v Pokrajinskih muzejih slišali predstavitev umetnice ne le v italijanskem, marveč tudi v slovenskem jeziku. Še ena lepa uvertura v pretakanje obeh mest.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano