Ustvarjeno iz mižerije

V goriškem muzeju na gradu Kromberk so predstavili knjigo Darinke Sirk 99 meštirjev - 100 mižerij. Dragoceno, etnološko obarvano izdajo z bogatim gradivom.

KROMBERK>Darinka Sirk je upokojena učiteljica iz Goriških brd, ki je velik del svojega življenja posvetila zbiranju tako materialne kot tudi nesnovne kulturne dediščine. Izpod njenega peresa in v samozaložbi je pred tremi leti že izšla knjiga Ivanov venec, ki govori o briških šegah in navadah, tokrat pa se je Sirkova posvetila opisovanju poklicev, ki so jih ljudje v Brdih opravljali pred pol ali celim stoletjem. Pri zbiranju podatkov so ji pomagali osnovnošolski otroci, ki so hodili od vrat do vrat in zapisovali, kar so jim povedali starejši. Pravzaprav se je resnejše obravnave poklicev lotila ob odhodu v pokoj, ko je zbrala vse zapiske, ki so se leta nabirali v njenih predalih.

Knjiga je sestavljena iz dveh delov; v prvem opisuje obrtne veščine 22 izbranih poklicev, v drugem pa obravnava oblačilno in notranjo bivalno kulturo. Knjigo, ki je izšla v samozaložbi, je opremila s številnimi fotografijami, spremlja pa jo tudi dragocen slovarček narečnih izrazov. “Za Brda velja rek, da ima vsaka vas svoj glas, zato se je bilo težko odločiti katere besede uporabiti,” je povedala avtorica, ki se je naposled odločila, da uporabi tiste, ki so bolj splošne.

Sicer pa je Sirkova, ki se je precej posvetila oblačilni kulturi, poskrbela tudi za neposreden prikaz tovrstne kulture in pripravila pravo modno revijo skozi čas. “Najbolj od vsega se je spreminjalo spodnje perilo, ki je bilo sprva iz bombaževine in lanu ter zelo široko krojeno, saj ga je ženska imela za vse življenje,” je povedala avtorica knjige. Na reviji so si številni obiskovalci večera lahko spodnje perilo tudi ogledali, kakor tudi preostalo kulturo oblačenja v Brdih. Revija z avtoričinimi komentarji Sirkove je bila hkrati tudi revija spreminjanja medsebojnih odnosov, zlasti med možem in ženo, moškim in žensko, ki so se v zadnjih stotih letih spremenili iz črnega na belo.

“Knjiga Darinke Sirk ni le nizanje podatkov o dejavnostih, pač pa skozi rokodelce spoznavamo način življenja prebivalcev v Brdih,” je knjigi ob bok povedal etnolog Janez Bogataj ter dodal, da nam prav ta knjiga pove, kako zelo ustvarjalni so bili ljudje. “Bila je velika revščina, preživeti je bilo treba, lačnih ust je bilo veliko, zato se je bilo treba znajti,” pa je to ustvarjalnost po svoje pojasnila avtorica knjige. KF

---