Ustvarjalni likovni Babilon

Na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino že od leta 1993 poteka odmevna mednarodna likovna delavnica Slovenija, odprta za umetnost. Organizatorji ustvarjena dela vsa ta leta dajo na ogled tudi javnosti na turneji po galerijah. Prvo razstavo tradicionalno pripravijo v Kosovelovem domu v Sežani.

SEŽANA>“Ta delavnica je unikum na slovenski likovni sceni. Tako jo delajo eminentni udeleženci iz tujine in Slovenije, ki medsebojno, skoraj v večini sodelujejo tudi še po skupnem eno tedenskem ustvarjalnem druženju na Sinjem vrhu, tako da gredo aktualne informacije v obe smeri,” je posebnost kolonije, ki letos obeležuje 20 let, opisala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je kot umetniški vodja vrsto let spremljala več kot 400 ustvarjalcev pri njihovem delu. “Za drugačno jo dela tudi pridruženi simpozijski del, katalog ter razstavno potovanje po kar petih galerijah,” je še dodala kustosinja, ki ji je pripadla čast odprtja razstave v sežanskem Kosovelovem domu.

Mednarodno likovno kolonijo Slovenija, odprta za umetnost, je pred dvema desetletjema idejno zasnoval slikar Klavdij Tutta: “Ta likovna kolonija je postala poseben prostor komunikacije, ki jo ustvarjalci sicer velikokrat pogrešamo, in prav po tem se razlikuje od številnih podobnih pobud. Je humus, iz katerega je pognalo ogromno posameznih in kolektivnih mednarodnih povezav. Slovenija, odprta za umetnost dejansko razpira prostor za ustvarjalnost ter slovenskih in tujim umetnikom omogoča srečevanje, skupno ustvarjanje in izmenjavo idej. To je bistveno. Verjetno so prav zato so tovrstno idejo povzeli tudi v tujini - podobne delavnice so vzniknile tudi v Španiji, Avstriji in Italiji. Ob tem pa seveda ni nepomembno, da je že od začetkov vanjo vključena tudi kritiška javnost. Izbor sodelujočih umetnikov namreč opravi stroka, kar pomeni, da je verodostojen in kakovosten,” meni pobudnik kolonije.

V dveh desetletjih letih so bila tako dela, ki so nastala na delavnici, na ogled na preko 90 razstavah, več kot 200 umetniških del je našlo pot v likovne zbirke muzejev in galerij. “Pri tem projektu sodelujemo kot sponzor ter seveda z razstavnim prostorom, ki je konec leta običajno prvi na vrsti, v zameno pa vsako leto obogatimo našo razstavno zbirko s kakšnim delom, ki je nastalo na delavnici,” je povedal David Terčon, koordinator programov v Kosovelovem domu.

Na letošnjo, jubilejno delavnico, so organizatorji povabili 24 likovnih ustvarjalcev, ki so v preteklosti ključno oblikovali podobo Sinjega Vrha. Razstava likovnih del, med njimi so tudi fotografije in kiparsko delo, bo v Sežani odprta do 13. januarja naslednje leto, nato pa bo odpotovala še v Idrijo, Radovljico in Gorico.

BOGDAN MACAROL

---