Uporabnost, trdnost, lepota
Za arhitekta Vojteha Ravnikarja (1943-2010) so Piranski dnevi arhitekture, ki jih je vodil dolga leta, predstavljali prevetritev duše. Možnost soočanja s svežimi arhitekturnimi zamislimi, kakršne bodo na jutrišnji jubilejni 30. mednarodni arhitekturni konferenci znova v ospredju. 30 let - utilitas, firmitas, venustas (uporabnost, trdnost, lepota) je naslov projekta, za katerega od leta 1983 skrbijo Obalne galerije.
Piran bo jutri gostil že 30. Piranske arhitekturne dneve s svetovno znanimi arhitekti, ki letos potekajo pod častnim pokroviteljstvom rektorja Univerze v Ljubljani dr. Radovana Stanislava Pejovnika Foto: Zdravko Primožič/Fpa
PIRAN> Vse se je začelo s pobudo Skupine Kras, arhitektov Marka Dekleve, Vojteha Ravnikarja, Matjaža Garzarollija in Egona Vatovca, da bi imela razstavo v Obalnih galerijah.
Jutri bo v Gledališču Tarini šest predavanj in okrogla miza, na katerih bodo sodelovala ugledna imena iz sveta arhitekture: Boris Podrecca, Heinz Tesar, Ákos Moravánszky, Maroje Mrduljaš, Jesús Castillo Oli, William J. R. Curtis, Friedrich Achleitner, Andrija Rusan in Vladimir Šlapeta. Predstavljena bosta tudi dokumentarna filma: premiera filma 30XPiDA-Piranski dnevi arhitekture, po scenariju Andreja Dobleharja in v režiji Marka Cafnika ter v produkciji Televizija Slovenija in na več primorskih prizoriščih že predstavljeni dokumentarni portret Vojteha Ravnikarja Arhitekt Mediterana scenaristov Mateja Mljača in Borisa Bezića v režiji slednjega. Na ogled bo sedem razstav, med katerimi bosta tudi pregledna razstava Nagrade Piranesi (1989-2011) v galeriji Hermana Pečariča in mednarodna arhitekturna razstava letošnjih projektov Piranesi 2012, ki bo prvič v prenovljeni Mestni galeriji.
Tako se spominja konservatorka Sonja Ana Hoyer, ki s PDA sodeluje od začetka. “Pri razstavi pa so sodelovali arhitekti, ki so imeli v obalnih mestih uspešne realizacije, kakršne so hotel Palace, Piran in druge. V tem kontekstu smo se angažirali tudi konservatorji, najprej Toni Mikeln, s katerim sva sodelovala pri pripravljanju okrogle mize, ki je potekala ob razstavi. Danes se sprašujemo, kako je možno, da smo takrat uspeli pripeljati toliko pomembnih arhitektov. Pri prvem simpoziju, iz katerega je vzniknilo sledečih trideset konferenc, ki so v srednjeevropskem prostoru posebne, nam je s svojimi poznanstvi zelo pomagal Boris Podrecca. V Piran smo pripeljali svetovno znana imena, portugalske, italijanske arhitekte, norveškega arhitekta Sverreja Fehna, Švicarja Petra Zumthorja. Pa Alvara Siza Vieira, ki je letos na beneškem bienalu prejel nagrado za življenjsko delo! To so slavni ljudje,” pravi Hoyerjeva. Poudarja, da je prireditev vzniknila iz zelo uspešnega sodelovanja med arhitekti in restavratorji, iz skupne želje, da bi v Istro pripeljali arhitekturne rešitve. Želeli so si kakovostne nove arhitekture, ki bi se dobro umestila v zavarovana stara mestna jedra: “Morda nam to ni v celoti uspelo, a pomembno je, da smo v to drobno, očarljivo mesto pripeljali toliko znanih ljudi, ki so med seboj razpravljali o aktualnem arhitekturnem snovanju in to počnejo še danes. To ustvarjalno druženje je tudi pomembno. Kakor je nekoč dejal Vojteh Ravnikar, so bila ta srečanja 'prevetritev duše'.” Konservatorji pa so bili od vsega začetka zraven, ker je sožitje ali nesožitje starega z novim večna tema, ki je tako ali drugače vedno znova prisotna tudi v vsakoletnih temah PDA.
“Še zdaj se spominjam, kako mi je Toni Biloslav, ko sem začela delati v Obalnih galerijah, dejal, da smo edina galerija v Sloveniji in ena redkih v Evropi, ki se kot likovna ustanova ukvarja tudi z arhitekturo,” se spominja Majda Božeglav Japelj.Projekt PDA kot kustosinja vodi od leta 1989, ob čemer poudarja, da ta edinstven projekt še danes odlikuje Obalne galerije. “Sodelovanje v organizacijskem odboru, v katerem niso bili zgolj arhitekti, ampak tudi umetnostni zgodovinarji in konservatorji, kakršna sta Sonja Ana Hoyer ali Tone Mikeln, je bilo izredno dragoceno in plodno, kar se pozna. Vsi, ki so prihajali, so namreč svojo mednarodno kariero uspešno nadaljevali, nekateri dobili tudi prestižne Pritzkerjeve nagrade, ali pa, kot spremljamo zadnja leta, bili vabljeni tudi na beneški bienale arhitekture. Vse to potrjuje, da je naše delo zelo dobro,” je prepričana. S sodelavci so znova pripravili bogat program, ki pa bo letos zaradi finančne stiske zgoščen v en dan. “Zanimanje za nas je še vedno veliko. Ohranjamo tradicijo, saj nobena od podobnih prireditev ni vzdržala v času, navdahnili pa smo tiste, ki so prišle za nami, denimo zagrebške Orisove dneve, ki pa so precej množično zastavljeni. Mi ostajamo butična prireditev za posebne, izbrane, redke, dragocene in pomembne, zasnovana po meri Pirana,” poudarja Majda Božeglav Japelj.
Kot pravi Maja Ivanič, predsednica organizacijskega odbora PDA, v zapisu ob letošnjem jubileju, je tokratno srečanje tudi priložnost za pogled nazaj - za pregled in retrospektivo tridesetletnega (so)oblikovanja prostora in družbe: “Piranski dnevi arhitekture, ki so se, kot je bilo zapisano v uvodniku ob 25-letnici, 'rodili v obdobju kritičnega regionalizma in kasneje postmodernizma, vere v visoko tehnologijo', so obdelali 29 različnih tem in se ne glede na trenutna modna dogajanja vedno znova spraševali o kontekstu in identiteti - danes najbolj aktualnih temah globaliziranega planeta. Tudi trideseta tematika nadaljuje tradicijo: čeprav se časi spreminjajo, in mi z njimi, stoji arhitektura vseh obdobij na treh vitruvijanskih temeljih - uporabnosti, trdnosti in lepoti.”
MAJA PERTIČ GOMBAČ