Umrla je Maruša Krese

V slovenskih medijih je odjeknila vest, da je 66. letu starosti umrla pesnica, pisateljica, novinarka, psihoterapevtka in humanitarna delavka Maruša Krese. Njen dolgoletni kolega, pesnik Boris A. Novak se je spominja kot izjemno lepe, vilinske osebe, ki je izžarevala svetlobo.

LJUBLJANA> Boris A. Novak je Meto Krese poznal od študentskih let. Dejal je, da je bila “izjemno lepa, vilinska, izžarevala je svetlobo in je bila do nas mlajših pesnikov izjemno odprta in prijateljska”. Sodelovala sta v okviru revije Mlada pota, ki so jo koncipirali v skladu s tedanjo avantgardistično poetiko. V publikaciji je Maruša Krese med drugim objavila “izjemno poetično besedilo, odlomek iz romana Za Tomaža in Ano, ki je bil zastavljen kot neke vrste sanjski dnevnik potovanj po Ameriki in utopičnih deželah umetnosti in lepote”.

Pomagala v Sarajevu

Pozneje sta Kresetova in Novak sodelovala predvsem v času vojn v nekdanji Jugoslaviji, ko sta organizirala humanitarno pomoč za begunce in za pisatelje iz obleganega Sarajeva. “Ob tem je Maruša izkazala neverjeten pogum in požrtvovalnost. Spominjam se pogovora, ki sva ga imela spomladi leta 1993, ko se je odpravljala v Sarajevo, tik po hudi operaciji, ko rana še ni bila zaceljena. Zato sem ji svetoval, naj počaka, dokler ne okreva. Ampak Maruša kot Maruša je šla takoj v Sarajevo in tam razdeljevala eno izmed najbolj pomembnih in največjih humanitarnih pomoči,” se je spomnil Novak.

Dodal je, da sta se s Kresetovo tekom let veliko pogovarjala in da mu bodo ti pogovori “ostali v najlepšem spominu, zaznamovanem z globoko izgubo”.

Ne le opazovanje, tudi angažma

Kresetova je bila dejavna na več področjih. Med drugim je svoje izkušnje opisala v knjigi kratkih zgodb Vse moje vojne, ki je sledila s fabulo nagrajeni kratkoprozni zbirki Vsi moji božiči. Obe sta izšli pri Mladinski knjigi. Prav nagrajena zbirka Vsi moji božiči pa je povezala Kresetovo z urednico založbe Nelo Malečkar.

“Po dolgoletnem nomadstvu, ki je bilo tudi literarno, se je prav s to knjigo uspešno vrnila v slovenski literarni prostor. To ji je pomenilo zelo veliko - domišljam si, da se je zaradi svojih knjig, ki so začele izhajati tudi v Sloveniji, počutila v svoji domovini malo bolj doma,” je povedala Malečkarjeva.

Dodala je, da bo Kresetovo zelo pogrešala, predvsem dolge skupne kave, ob katerih ji je pripovedovala o svojih potovanjih in načrtih, ki jih mora še uresničiti. “Sveta ni le opazovala in opisovala s sočutnostjo in senzibilnostjo, z angažiranostjo ga je želela spremeniti na boljše,” je dodala Malečkarjeva.

STA

---