Tu piha strašen veter ...

V tržaški Državni knjižnici bo vse do 18. februarja na ogled razstava Ivo Andrić: evropski pisatelj, diplomat in intelektualec. Letos je namreč minilo pol stoletja, odkar je ta v Bosni rojeni pisatelj prejel Nobelovo nagrado za književnost, prihodnje leto pa bo v znamenju 120. obletnice njegovega rojstva.

Ivo Andrić na podelitvi  Foto: /
Ivo Andrić na podelitvi  Foto: /

TRST> Razstava se v mestu v zalivu ni znašla po naključju: Ivo Andrić (1892 - 1975) je namreč na začetku svoje diplomatske kariere, v prvi polovici dvajsetih let minulega stoletja, v Trstu služboval kot konzul Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Službo je nastopil decembra leta 1922, o tem, da se tu ni znašel prav dobro, pa zgovorno priča pismo, ki ga je poslal svojemu založniku Svetislavu Cvijanoviću. Toži mu predvsem zaradi burje - “strašnega vetra, kateremu je treba dodati še vlago.”

Na to kratkotrajno bivanje jugoslovanskega nobelovca se v mestu, ki je o svoji italijanski pripadnosti še do pred kratkim govorilo s presežniki, ni nihče spomnil, dokler niso pred leti na pročelje palače, v kateri je delovalo diplomatsko predstavništvo SHS, postavili obeležja njemu v spomin.

Prva etapa v širšem projektu

Dodaten korak na poti sprejetja avtorja Mosta na Drini v tržaško in širšo italijansko zavest je bil storjen z razstavo, ki so jo odprli minuli torek v prostorih Državne knjižnice. Postavitev namreč predstavlja prvo etapo širšega projekta, ki so si ga organizatorji (Kulturno društvo Cizerouno v sodelovanju z raznimi srbskimi in italijanskimi partnerji) zamislili ob 50. obletnici podelitve Nobelove nagrade in 120. obletnici pisateljevega rojstva, ki bo potekalo prihodnje leto.

Diplomatska služba je vodila Andrića v številna evropska mesta: ob Trstu še v Bukarešto, Gradec, Marseille, Madrid, Bruselj, Ženevo, Vatikan in Berlin. Pisatelj je svoj prosti čas posvečal raziskovanju arhivskega gradiva, ki je bilo povezano z zgodovino Balkanskega polotoka. V tujini je gojil stike s pisatelji in intelektualci tedanjega časa ter postavljal temelje romanom, ki jih je potem napisal med vojno v Beogradu.

Preroški esej o fašizmu

Zanimivi so razstavljeni zapisi, v katerih Andrić razmišlja o koristnosti diplomatskega poklica, nacionalizmih in drugih takrat aktualnih družbenih vprašanjih. V tem pogledu je med prikazanim gradivom vzbudil precejšnjo pozornost preroški esej o fašizmu, ki ga je Andrić napisal ob usmrtitvi socialističnega politika Matteottija. Obiskovalcem so na ogled tudi prvi in poznejši italijanski prevodi njegovih literarnih del ter nekateri zvočni in video prispevki, ki omogočajo bolj popolno spoznavanje avtorja, ki je menil, da so mostovi pomembnejši od hiš.

Ravno pri simbolni vlogi mostu, ki povezuje bregove in različne svetove, so se na otvoritveni slovesnosti zaustavili prireditelji. Ravnateljica tržaške državne knjižnice knjižnice (Biblioteca Statale di Trieste) Sabina Magrini, Bojan Starec, direktor Centra za razvoj in sodelovanje dežel južno-vzhodne Evrope in Sredozemlja ter pobudnika projekta, Mila Lazić in Massimiliano Schiozzi, so poudarili pisateljeva prizadevanja za spoštovanje in povezovanje raznolikosti. Hkrati so izrazili željo, da bi Trst v čim večji meri dihal s svojim neposrednim in bolj oddaljenim zaledjem ter da bi vse države z območja bivše Jugoslavije doživele čimprejšnjo evropsko integracijo.

Prihodnje leto bo razstava odpotovala v Rim, Firence in Vicenzo. Kaže, da je povezovalno sporočilo projekta že doseglo določen rezultat: v Vatikanu, ki je bil prva Andrićeva diplomatska destinacija, namreč načrtujejo prvo srečanje vseh diplomatskih predstavništev držav naslednic nekdanje Jugoslavije.

MATEJ CAHARIJA


Najbolj brano