Trk je, krvi ni

Galerija Dimenzija napredka stavi na Klemna Zupanca, absolventa ljubljanske likovne akademije. Kustos Aljoša Abrahamsberg zapiše, da je to eden od najbolj obetajočih slovenskih slikarjev mlajše generacije.

Delo Klemna Zupanca
Delo Klemna Zupanca  

SOLKAN > Tematika, s katero se ukvarja, je z etičnega vidika zahtevna: avtomobilske nesreče. Čeprav je vizualizacija razbremenjujoča, saj na sliki ni človeških žrtev, ni krvi, torej le zmečkana pločevina, ki pa vseeno ni prav enaka tisti zmečkani pločevini, ki jo na svojih računalniških grafikah upodablja Danilo Jejčič. Pri Klemnu Zupancu je forma avtomobila še vedno razpoznavna, tudi izhodišče je prav drugačno; kot je dejal na odprtju razstave, izhaja iz osebne izkušnje ob lastni prometni nesreči.

Zupanc jo estetizira do te mere, da celo občudujemo svetlečo modro barvo avtomobilskega laka. Abrahamsberg je dejal, da mladi absolvent bolj kipari kot slika, saj očesu zanimivo zmečkanino konstruira v nove forme. Umetnik Tadej Pogačar pa pripomni, da v tem primeru destrukcijo lahko razumemo kot plodno dejanje in ne zgolj kot nekaj uničujočega. Da jo razumemo kot nov začetek. “To kar nam na prvi pogled ponuja kot naravno stanje, je skozi več faz dela natančno konstruirano. Fotografije na platnih niso posnetki pravih razbitin avtomobilskih nesreč, temveč poustvarjene situacije in povečane podobe zmečkanih otroških igrač,” piše Pogačar.

Abrahamsberg poudari proces prenosa podob na platno - tiskanje, ki je premišljeno izbran, saj je analogen industrijski izdelavi avtomobilov na tekočem traku. Tudi deli njegovih avtomobilov so mestoma pobarvani s pravimi avtomobilskimi laki. “S svojimi konstelacijami slikarskih platen Zupanc poudarja razbitost. Posamezna in nekoliko oddvojena platna različnih velikosti sestavlja tako, da dajejo vtis razbite slike - stekla. Na vsakem platnu je del avtomobila in ko ta platna sestavi, med njimi ostaja majhen pas praznine, kar poudarja razbitost podobe”. Zupanc podobe avtomobilov prilepi na platno ali kakšen drug nosilec na način, da jih vedno znova lahko drobi, spreminja, razbija in potem znova sestavlja. Spreminjanje prvotne oblike, zaključuje Abrahamsberg, v neko drugo in njeno ponovno popravljanje oziroma sestavljanje (kar odlično ponazori tudi s kockami), lahko povzamemo v izraz trans-figuracija dela, ki je dal razstavi tudi naslov.

Zupanc se v svojih delih napaja v tradiciji zahodno-evropskega slikarstva, spominja se kolažev, kubističnih sestavljank, ustvarjalnih delavnic v Bauhausu, a kje so futuristi, ki so slavili lepoto dirkalnega avtomobila?

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano