Totalitaristična spevoigra za naš čas

Na vprašanje, kolikšno moč ima gledališče, nova predstava koprskega gledališča Noč bogov hrvaškega dramatika Mira Gavrana odgovarja odločno: Izjemno! A ne brezmejno. V režiji Jake Ivanca bodo na na odru zaživeli sončni kralj Ludvik XIV., Molière in dvorni norec, ki zgodbo o prijateljstvu, ljubezni, odnosu med umetnostjo in oblastjo ter nenazadnje o igri moči podkrepijo z znanimi napevi slovenskih popevk.

Ludvik XIV. (Danijel Malalan), Moliere (Rok Matek) in dvorni norec (Lara Jankovič) v predstavi Noč bogov Foto: Jaka Varmuž
Ludvik XIV. (Danijel Malalan), Moliere (Rok Matek) in dvorni norec (Lara Jankovič) v predstavi Noč bogov Foto: Jaka Varmuž

KOPER > Nepričakovan dodatek, ki pripelje do nepričakovanega konca.

Zgodba gre nekako takole: stari prijatelji Ludvik XIV. (Danijel Malalan), Molière (Rok Matek) in dvorni norec (Lara Jankovič) praznujejo desetletnico skrivnega druženja in pijančevanja, ki si ga privoščijo enkrat mesečno. A kralj izve, da sta priljubljeni dramatik in dvorni norec skrivoma pripravljala predstavo, v kateri je glavni lik prav on, Ludvik XIV., zato od njiju zahteva, da jo uprizorita pred njim, s čimer ju posredno obsoja na smrt, kajti iz kralja se ne gre norčevati.

Miro Gavran se bo jutri ob 17.30, pred premiero predstave Noč bogov v Gledališču Koper, udeležil okrogle mizeo drami Noč bogov in o uprizarjanju domačih dramskih besedil na območju nekdanje Jugoslavije.

“Preobrat se zgodi, ko se Molière odloči, da bo delo odigral, ker mu tako ali tako ne preostane drugega, kot da se skupaj z norcem v tej kratki uprizoritvi bori za življenje. Ko je kralju nastavljeno ogledalo, se kraljevo prepričanje spremeni. Ali na kratko: Molièrova uprizoritev je dosegla učinek, ki bi si ga želel vsak avtor: pri gledalcu je povzročila spremembo,” je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal režiser Jaka Ivanc, ki je tokrat tudi scenograf. Opozoril je, da se za tem skorajda srečnim koncem, skriva še en preobrat. “Moč namreč ni vedno v rokah tistega, ki jo predstavlja, ampak je za njim še nekdo drug. Izkaže se, da je vrhovni manipulator norec, kajti on sprejema odločitve za kralja, česar skozi vso predstavo ne vidimo. Dramatika dajo usmrtiti, kralj pa ostane sam,” je še dodal režiser. Ta je osnovno dogajanje namesto s francoskimi napitnicami podkrepil z znanimi zimzelenimi slovenskimi popevkami, od Med iskrenimi ljudmi, Življenje je vrtiljak, Dan neskončnih sanj, Vsak je sam do “samomorilske” Bele nedelje v prepesnitvi Vlada Kreslina, zato so drami dali podnaslov Totalitaristična spevoigra, pri čemer bo igralce, tri preverjene odlične pevce, spremljal pianist Davor Herceg.

Čeprav so v igri znani zgodovinski liki, ki dogajanje postavljajo v 17. stoletje, je vsebina nadčasovna. “Aktualno je tudi to, da je še danes kar nekaj diktatorjev pod krinko demokracije - Orban na Madžarskem, Putin v Rusiji, tudi na zahodu bi našli kakšnega,” je opozoril Danijel Malalan. Lara Jankovič, ki ji je brezspolni norec predstavljal poseben igralski izziv, je poudarila vseprisotno vprašanje resnice: “Mislim, da je resnica dejansko možna na odru, v gledališču, kar se v naši prestavi tudi zgodi, ko v igri znotraj igre pride resnica na dan.” Rok Matekpa se predstave razveselil tudi zato, ker je po njegovem mnenju gledališče medij, “ki mora kritizirati in opozarjati”, kar subtilno počne tudi Gavranova drama.

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano