“To je bila čista norost”
Izolan Rok Jurman je dolgo časa razmišljal, česa bi se lotil za diplomsko nalogo. Kot dolgoletni obiskovalec in podpornik Ambasade Gavioli ter DJ se je naposled odločil posneti dokumentarni film o tem kultnem klubu in templju avantgardne elektronske glasbe.
Arhitekt Ambasade Gavioli Gianni Gavioli
IZOLA> Dokumentarni film Katedrala luksuznih barv osvetli začetke kluba, fokus pa je na arhitekturi in oblikovanju, sicer plodu slovitega italijanskega arhitekta Giannija Gaviolija in dekoraterke Eleonore Bellaccini.
Rok Jurman se je brezproračunskega, a širokopoteznega projekta lotil s pomočjo Koprčana Črta Butula, kuharskega raziskovalca, ki pa je “zasvojen” tudi s fotografijo in videom, ter s fotografom Matevžom Kocjanom. Jurman meni, da je bilo o oranju ledine na področju zahtevnejše elektronske glasbe in zvenečih imenih, ki so obiskala in se še vedno rada vračajo v Ambasado Gavioli, že veliko povedanega. Kot študenta grafične in medijske tehnike ga je tako premamil predvsem arhitekturni in oblikovalski vidik Ambasade Gavioli.
Katedralo luksuznih barv si lahko ogledate še v soboto ob 17.30 v izolskem Art kinu Odeon, Valentino Kanzyani pa bo prav tako v soboto v Ambasadi Gavioli pripravil osemurni maraton, v katerem bo predstavil svojo prvo avtorsko ploščo Love and Gratitude.
Eden od biserov tega skromnega, a iskrenega dokumentarca, je prav karizmatični italijanski arhitekt Gianni Gavioli, po katerem je klub tudi dobil ime, in ki je zakrivil vrsto arhitekturnih podob številnih modnih klubov v Italiji. A take ustvarjalne svobode, kot jo je imel v Izoli, ni imel nikjer več, slišimo v dokumentarcu.
Ko se je Gavioli lotil zasnove prostora, je bil tudi na vrhuncu kariere, v družbi s slovitim Phillipeom Starckom so ga odlikovali z eno od najvišjih evropskih arhitekturnih nagrad. “Ko sem prvič v vstopil v zgradbo, sem najprej pomislil, kako je ta prostor ostuden,” je povedal Gavioli. A kmalu se je začela “magija in čista norost tega prostora, vse je bilo xxxl, prek meja, čisti pop art,” je Gavioli navdušeno obujal spomine. “Najlažji del so bili naročniki, do konca niso vedeli, kakšna bo končna podoba,” je dejal Gavioli. Alverino Mlakar, lastnik blagovne znamke in eden od “očetov” Ambasade Gavioli, je povedal, da so arhitektu, preden se je lotil dela, po dolgem in počez razkazali lepote Istre, po glavah pa se jim je motala Gaudijeva arhitektura, križana s sredozemskim pečatom. Z deli so začeli 20. avgusta 1995, otvoritev pa je bila že 20. decembra 1995.
V dokumentarcu nastopita tudi DJ-ja Valentino Kanzyani in Ian F, ki sta zrasla in se formirala z neprecenljivo izkušnjo v Ambasadi Gavioli. Kanzyani je povedal, da se ob prvem srečanju z Mlakarjem, ko mu je ta razlagal česa se loteva, mislil, da je možakar malce čez les. Še bolj neverjetna se mu je zdela Mlakarjeva ponudba, da bi postal “resident” DJ. “Na začetku svoje poti sem veljal za tistega DJ-ja, ki plesišča prazni, ne polni,” je povedal Kanzyani. Oba z Ianom F se strinjata, da jima je izkušnja v Ambasadi ponudila neprecenljivo platformo za njuno nadaljnjo glasbeno pot, poudarila pa sta tudi izjemen pomen tega kluba, ki je bil v drugi polovici 90. let “institucija” za elektronsko glasbo na svetovni ravni.
Med projekcijo je v prijetno polni dvorani Art kina Odeon vladalo čustveno nabito vzdušje, marsikdo je potočil tudi kakšno solzo, prvič pa so konec projekcije pospremile stoječe ovacije. Butul, ki je trenutno v Švici na kuharskem izpopolnjevanju, pa je sporočil: “Ambasada Gavioli je prostor, v katerem so se in se še vedno združujejo čustva, ki jih izven njenih prostorov ne znamo opisati. Hkrati je to objekt, ki skriva potencial ogromnih razsežnosti za lokalno skupnost. Bomo oziroma bodo znali to izkoristiti? Ne vem. Mi smo dali vse od sebe. Naj bo to naš doprinos k temu, da se Ambasade ne pozabi. Slava ji!”
BILJANA PAVLOVIĆ