Tminski punt 300 let kasneje

Pred jutrišnjo osrednjo prireditvijo ob 300. obletnici tolminskega punta so v tukajšnjem muzeju odprli razstavo Nad Gorico po pravico, na kateri obravnavajo življenje na Tolminskem in Goriškem v času punta.

Prikaz kmečkega življenja v prvi sobi razstave  Foto: Klavdija Figelj
Prikaz kmečkega življenja v prvi sobi razstave  Foto: Klavdija Figelj

TOLMIN> 27. marca leta 1713 so tolminski kmetje prvič odšli proti Gorici, da rešijo zaprte rojake in da poiščejo svojo pravico. V spomin na ta dogodek in na kmečki upor nasploh so v Tolminskem muzeju predsinočnjim odprli razstavo nad Gorico po pravico.

Kot preberemo na razstavi, je tolminski punt trajal dva meseca, vodje upora so zasliševali devet mesecev, nato pa usmrtili. Najdaljša zaporna kazen je znašala tri leta, ocenjeno število upornikov je 6000 iz Brd, Čepovana, kanalskega in tolminskega gospostva, 4000 iz rihemberškega gospostva, 3000 ali 7000 pa z devinskega gospostva. Na puntu je posredovalo 600 krajišnikov, 600 mož nemške pehote in 200 konjenikov. Smrtnih žrtev med vojaki ni bilo, med puntarji jih je umrlo 25. Na Goriškem gradu jih je bilo po nekaterih ocenah zaprtih 150, 61 obsojenim pa so zaplenili premoženje.

Avtorica, kustosinja Karla Kofol, pravi, da želi razstava opozoriti na stvari, o katerih se v povezavi s tolminskim puntom običajno redkeje govori: “Ni me toliko zanimal potek punta in politična ozadja, ampak čas, v katerem se je vse to dogajalo.” Ko je začela raziskovati, se je pokazalo, da imamo velikokrat o tolminskem puntu, zmotno prepričanje. “Marsikdo bi pokazal na Kozlov rob in na grad, ki da so ga požgali, a to ne drži. Takrat gradu na Kozlovem robu ni bilo več, ampak je bila osrednja stavba, okoli katere se je vse dogajalo, prav stavba, v kateri je danes Tolminski muzej,” je dejala Kofolova in dodala, da je na razstavi želela prikazati prav na te “malenkosti”, in jo razdelila vsebinsko na tri sobe.

Kmet, plemič in spopad med njima

Prva soba je posvečena kmetu in kmečkemu vsakdanjiku, druga plemiču, tretja pa predstavlja spopad med višjimi in nižjimi stanovi. “Kmetje takrat niso bili vsi revni, kot si marsikdaj predstavljamo, ampak so bili med njimi tudi premožnejši. Imamo že tudi svobodne kmete in na drugi strani kmečki proletariat, ki je zelo skromno živel.” V prvi sobi tako spoznamo kmečki proletariat in premožne kmete, življenjske razmere v drugi polovici 17. in na začetku 18. stoletja, ki so jih zaznamovale kuga, bolezni in vojne. Leta 1682 beležijo kugo, zaradi katere je umrlo 800 ljudi, leta 1711 pa hudo živinsko kugo. Prikažejo oblačilni videz kmečkega človeka in njegov bivalni kot, posebej pa osvetlijo duhovnika Janeza Matka s Šentviške Gore z razvratniškim slovesom, a soudeleženca tolminskega punta. Spoznamo, da so tedaj romali najraje k sveti Mariji, med najbolj priljubljenimi so bile Višarje, poleg tega pa so Tolminci radi obiskovali še dve bližnji romarski središči: Sveto goro pri Gorici in Mengore. Beremo o ljudski pobožnosti, krošarjenju, furmaskih gostilnah, prevozništvu in tihotapstvu.

V drugi sobi sledimo plemičem, tolminskim Coroninijem v skoraj dvestoletnem času vladavine, spoznamo Gorico kot glavno in edino mesto na Goriškem, ki je tedaj cvetelo v trgovini in obrti ter svilogojstvu, in plemstvo, ki je ustvarilo večino deželnega prihodka s prodajo vina. Postavljena je plemiška pogrnjena miza, lasulje in druge zanimivosti.

Osrednja slovesnost ob 300. obletnici tolminskega punta bo jutri ob 17. uri v športni dvorani tolminskega šolskega centra. Scenarij prireditve je pripravil Zdravko Duša, režija pa je v rokah Marjana Bevka. Zbrane bo nagovoril predsednik države Borut Pahor, med nastopajočimi pa bodo Janez Škof, Bogdana Herman, Uršula Ramoveš, priložnostni pevski zbor pod vodstvom zborovodje Mateja Kavčiča, duo Bakalina in Tminski madrigalisti. Vstop v športno dvorano bo prost, vendar bo zaradi neposrednega prenosa prireditve na prvem programu Televizije Slovenija in Radia Koper-Capodistia mogoč samo do 16.40. Kasneje bodo vhodna vrata zaprta.

V tretji sobi pretrese opis usmrtitve enajstih vodij tolminskega punta, ki je tri dni potekala na goriškem Travniku: prvi so bili obglavljeni Ivan Gradnik, Gregor Kobal, Lovre Kragelj in Martin Munih. Na panojih beremo o bivanju v ječi na goriškem gradu, njihove prošnje za izpustitev, soočanje s hudimi posledicami zatrtega tolminskega punta, ki jih je občutila vsa družina in kmečka soseska.

Tolmincem in Janezu Dolencu

Razstavo, ki bo na ogled vse leto, je Kofolova želela približati tako najmlajši kot odrasli publiki. Posvetila jo je Tolmincem v kontekstu historičnega tolminskega glavarstva, ki je obsegalo poleg današnje občine Tolmin tudi večji del kobariškega, cerkljanskega in idrskega ter Soško dolino vse do Avč. Direktorica muzeja Damjana Fortunat Černilogar pa je razstavo posebej posvetila literarnemu zgodovinarju Janezu Dolencu, ki je v preteklosti preučeval tolminski punt. Černilogarjeva je še spomnila, da so v muzeju za obeležitev velikega punta pripravili bogat program. Doslej so na predavanjih predstavili oblačilno kulturo kmečkega prebivalstva, plemstva in meščanstva, prikazali so uporabo čipk, obravnavali prehrano in zelišča tega obdobja, govorili o denarju, ki je bil v obtoku, pogledali orožje in bojno opremo. Sledila je razstava in izdaja stripa Tolminski punt 1713 avtorja Remigia Gabellinija ter natečaj za izdelavo stripa za mlade in natečaj za izdelavo sponke.

Razstavo Nad Gorico po pravico so soustvarjali Marko Grego, Miha Mlinar in Darja Pirih, oblačila sta ustvarjali Marta Košuta in Mojca Debeljak, kot oblikovalka pa je sodelovala Polona Zupančič.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano