Tartini še ni do konca razkrit
V Piranu je bilo od sobote do ponedeljka zelo živahno, predvsem okrog Tartinijeve rojstne hiše, kjer je Skupnost Italijanov pripravila vrsto prireditev ob obletnici rojstva slavnega skladatelja Giuseppeja Tartinija.
Udeležence mednarodnega simpozija, ki so predstavili kar nekaj novih spoznanj o Tartinijevemu življenju in delu, je pozdravil piranski podžupan Bruno Fonda
PIRAN> Skladateljevi rojaki so njegov 321. rojstni dan obeležili s koncerti, z razstavo, organiziranimi ogledi njegove rojstne hiše, dramatiziranimi prikazi njegovega življenja in z mednarodnim muzikološkim simpozijem, ki ga je priredil Muzikološki Inštitut ZRC SAZU iz Ljubljane.
Po sobotnem kulturnem dnevu piranskih osnovnošolcev in odprtju razstave Pokrajinskega arhiva so si obiskovalci lahko ogledali skladateljevo rojstno hišo in v njej pravo malo gledališko predstavo, s katero so člani dramske skupine ter šiviljske mojstrice italijanske skupnosti prikazali način življenja in oblačenja Tartinijeve družine v njegovem času. Sledil je koncert dijakov državnega Konservatorija Cesare Pollini iz Padove, ki so pod vodstvom Paola Faldija poleg Tartinijevih izvajali tudi dela Corellija in Vivaldija. Nedeljski prikaz Tartinijevega življenja je privabil še več obiskovalcev, ki so lahko zvečer prisluhnili zanimivemu koncertu z naslovom Giuseppe Tartini, njegovi učenci in njegovi somišljeniki v Gledališču Tartini. Na izvirnih zgodovinskih instrumentih (ali njihovih kopijah) ga je izvedel Ensemble Tartini 1721 iz Padove (na fotografiji), ki se mu je tokrat pridružil čembalist in muzikolog Domen Marinčič.
Na simpoziju Giuseppe Tartini in raziskave njegovega življenja, del in časa, ki ga je Muzikološki inštitut v sodelovanju s kolegi Univerze v Padovi posvetil nedavno umrlemu italijanskemu muzikologu Pierluigiju Petrobelliju, doslej najpomembnejšemu raziskovalcu Tartinija, je pod vodstvom dr. Metode Kokole in Margherite Canale sodelovalo deset referentov iz Slovenije, Italije, Velike Britanije, Nemčije in združenih držav Amerike. Številnemu strokovnemu, pa tudi domačemu piranskemu občinstvu so razkrili veliko pomembnih novih spoznanj, med njimi celo taka, ki v določenih izvajalskih praksah Tartiniju pripisujejo vpliv na starejšega, predvsem pa slavnejšega Vivaldija.
Poleg zanimivega dejstva, da Tartinijevo zapuščino hranijo številne pomembne knjižnice in muzeji po svetu, in da se je torej njegovo delo že za časa življenja širilo po vsej Evropi - predvsem njegovi teoretski spisi o igranju na violino, ki jih je s pridom uporabil, če ne celo prepisal v svoj učbenik Mozartov oče Leopold -, so z univerze v Padovi prišla na dan še novejša spoznanja. Guido Viverit je odkril Tartinijevo skrb za intelektualno lastnino, predvsem tisto, ki ji danes pravimo avtorske pravice. Gre za prvo tovrstno spoznanje o zavedanju avtorstva s strani skladatelja. Skozi raziskavo korespondence je Viverit dokazal, da je Tartini moral pogosto razmišljati tudi o tem, kdo bo njegova dela prepisoval, kam jih do dal in kako bo zaščitil svoje avtorstvo.
Najpomembnejši zaključek ponedeljkovega simpozija pa je zagotovo ta, da Tartini kot skladatelj še ni bil povsem razkrit, in da so udeleženci že začeli razmišljati, kako naprej.
To pomeni, da bodo odslej tovrstna strokovna srečanja zagotovo bolj pogosta.
LEA HEDŽET,
Radio Koper