Tam, kjer je toplo, ni prostora za vse
Tudi drugo sredo koprskega festivala Jeff si bo moč zapomniti po občinstvu, ki je ostalo pred vrati čudovitega prizorišča vrta Pokrajinskega muzeja, in po glasbenikih, ki so srečnejšemu delu poslušalcev jemali dih. A navkljub prepričljivemu strastnemu nastopu zasedbe Mascara sta pečat nepozabnega večeru vtisnila zlasti Severa Gjurin - najčarobnejši glas in Dejan Lapanje - najbolj neobrzdana kitara.
KOPER
> Letos že v drugo razprodani Jeff je tokrat ponudil dvojno dozo topline; na eni strani toplino glasu, pojavnosti in nastopa Severe Gjurin, ki jo je spremljal njen dolgoletni glasbeni znanec Dejan Lapanja, in na drugi toplino fada, flamenca in tanga kvarteta Mascara.
Severa Gjurin poseduje najbrž ta hip najprepoznavnejši domači vokal, ki ga je nedavno uporabila tudi za svojo prvo ploščo - čutni eksperiment z Borutom Činčem, naslovljen Časovne skice. A v vrtu Pokrajinskega muzeja so zazvenele predvsem skladbe, s katerimi je domače občinstvo najprej spoznalo najčarobnejši glas pri nas, torej zlasti tiste, ki jih je prepevala v zasedbi Olivija, pod katerimi je podpisan brat Gal Gjurin. Te so se družile klasikami, kakršne so v slovenščino prepesnjena Armstrongova Kako lep je ta svet, Strniševa Orion, Mlade oči ali Harvest MoonNeila Younga, program pa so dopolnili biseri - presenetljiva priredba Zmelkoowove Sentiš-navadni, predstavnica gibanja nove slovenske popevke Mlini in vetrovi, Kreslinova Abel in Kain in presunljivo izpoved Kakor da se nič ni zgodilo, za katero je glasbo soustvarila Severa. Z drvečo, strastno, a obenem čutno kitaro Dejana Lapanje, ki je na koncertu odigral domala enakovredno vlogo pevki, so predvsem Olivijine pesmi Ledena, Nimam več, Najini gozdovi, Tam, kjer je toplo in najbrž najbolj znana Kadar sva sama, zaživele novo življenje, z drznejšo, bolj neposredno in odločno preobleko.
Pri vseobsegajoči čutnosti in toplini, ki veje iz globokega pevkinega glasu, vedno znova preseneti lahkost njenega petja. Poslušalec ne zazna nikakršnega naprezanja, obenem pa začuti popolno obvladovanje vokala, kar pevko uvršča med vrhunske izvajalke, ki svoj dar tudi negujejo. Obenem velja opozoriti še na en nezanemarljiv vidik njunega nastopa - Severa Gjurin in Dejan Lapanja sta vnovič dokazala, da je slovenščina izjemno melodičen in muzikaličen jezik. (In da so večni izgovori domačih zasedb, ki po njej ne posegajo, ker je bojda angleščina precej spevnejša, krepko za lase privlečeni.)
Kako nesporno spevni sta španščina in portugalščina, so v nadaljevanju prikazali člani slovenske zasedbe Mascara. Pevka Polona Udovič in kitaristi Damjan Stanišić, Vojko Vešligaj in Mitja Režman so kanček duha Buenos Airesa in lizboskih ulic suvereno presejali tudi v Koper. Tu pa jim je za ustvarjanje občutka, da se nahajamo v živahnem argentinskem velemestu, precej pomagal hrup, ki so ga sejali obiskovalci Jeffovega šanka.
MAJA PERTIČ GOMBAČ