Strop filharmonije je ostal cel

“Čeprav je v berlinski filharmoniji zadonela diatonična harmonika, se njen strop ni podrl,” se smeje pionir preporoda in uveljavitve diatonične harmonike Zoran Lupinc iz Šempolaja. Pred časom je sklenil raziskovanje v narodnozabavnih vodah in se s svojim triom začel posvečati resni koncertni glasbi.

Naslovnica plošče Lupinčevih največjih uspešnic
Naslovnica plošče Lupinčevih največjih uspešnic 

ŠEMPOLAJ> Čeprav se sliši skoraj kot šala, je glasbeni virtuoz Zoran Lupinc pred časom pri nas izdal šele svojo prvo ploščo z lastnimi skladbami. Dejansko gre za ponatis plošče, ki jo je izdal leta 1990 v Avstriji. “Ves ta čas moji učenci in drugi preigravajo te skladbe, nikjer pa jih ni bilo posnetih. In prav zaradi tega, da jih lahko slišijo, da na eni plošči združim vse svoje uspešnice in predstavim nove, sem se odločil za ponatis plošče pri nas,” pravi Lupinc.

V Italiji je sicer izdal že sedem plošč, v Avstriji omenjeno, v Sloveniji pa je pred mnogimi leti izšla le njegova kaseta. Na plošči Žvižgam in grem je zbral 13 lastnih skladb in dve priredbi. Njegov največji hit nosi naslov po njegovi domači vasi - Pod Šempolajem, med bolj znanimi pa so še Žvižgam in grem, Spomladanska vedrina in S kolesom na pot. “Veliko mojih pesmi se vrti na spletni strani youtube, skladbo Pod Šempolajem pa sem našel celo v izvedbi nemškega virtuoza na gala koncertu v moskovski koncertni dvorani Čajkovski,” pravi Lupinc.

Letos poleti je s komenskim pihalnim orkestrom pod vodstvom Simona Perčiča gostoval v berlinski filharmoniji in skupaj s sopranistko Ireno Yebuah Tiran, tubistom Matejem Terčonom in tolkalce Matijo Tavčarjem odigral klasično skladbo. “Dokazati sem hotel, da diatonična harmonika ni le zabavljaški instrument, ampak tudi instrument za klasično glasbo. In čeprav je v filharmoniji zadonela diatonična harmonika, se njen strop ni podrl,” se smeje Lupinc.

Prav po berlinski izkušnji se je Lupinc s kitaristom Igorjem Starcem in violončelistom Petrom Filipčičem (Trio Lupinc) odpravil v popolnoma klasične melodije in začel novo zgodbo diatonične harmonike. “Vmes se je harmonika tudi precej izpopolnila, tako zvokovno kot tehnično, in zdaj dopušča tudi take podvige,” pojasnjuje. Trio Lupinc namesto narodnozabavnih zdaj preigrava in se poigrava s klasičnimi melodijami, filmsko glasbo, skratka koncertno glasbo. Sicer pa je Lupinc še vedno zaposlen na glasbeni šoli v Ilirski Bistrici, kjer poučuje diatonično harmoniko, organizira in vodi tečaje ter seminarje, od uvedbe diatonične harmonike v glasbeno šolo (za kar je tudi največji “krivec”) je izdal že štiri učbenike, sodeloval pa je v številnih komisijah po Nemčiji, Italiji, Avstriji in celo na Slovaškem. V zadnjih letih se je posvetil tudi razvijanju koncertnega modela diatonične harmonike skupaj z italijansko tovarno glasbil Beltuna pri Anconi. DANIJEL CEK


Najbolj brano