Strokovni izmislek

Priča smo popolnoma znanstvenemu pristopu k nečemu, kar je izmišljeno. Tako bi lahko povzeli Skrivnost groba ..., zanimivo gostujočo razstavo puljskega Arheološkega muzeja Istre v koprskem Pokrajinskem muzeju, ki odpira mnoga vprašanja in buri obiskovalčevo domišljijo.

KOPER > V katalogu, ki spremlja postavitev, je moč že v pregovoru prebrati z odebeljenimi črkami zapisano opozorilo: “Tema razstave, vse razlage in vsi razstavljeni predmeti so plod domišljije.” Pobuda za razstavo je plod civilne iniciative izpred več kot dvajset let, ko je leta 1992 kulturnik Boško Obradovič s podjetjem Castropola začel projekt Nulti meridijan, s katerim naj bi na nekoliko drugačen način, z razstavo Skrivnost groba ... proslavili tri tisočletja Pulja. Že takrat so nastali mnogi predmeti: Jadranka Ostić je zasnovala in izdelala keramične kipce, glasbenik Dario Marušić glasbilo, Kristina Mihovilić pa je napisala strokovno izmišljeno spremno besedilo. A do razstave na koncu takrat ni prišlo, so pa zamisel obudili ob letošnji Muzejski noči in naleteli na izjemen, nenadejan odziv obiskovalcev. Namesto ene noči je v Pulju stala na ogled osem mesecev, zdaj pa bo do novembra v Kopru.

Za kaj gre? Na začetku 20. stoletja naj bi med obsežnimi deli v puljskem starem mestnem jedru za Herkulovimi vrati (ta resnično obstajajo) našli tudi grobnico iz časov železnodobnih Histrov. Vse najdene predmete je prevzel inženir Otto von Presnitz, ki je občasno nadziral pripravljalna dela, in jih je shranil v svoji kleti, kjer so jih šele nedavno našli v pozabljenem zaboju.

Od tam so jih prenesli v Arheološki muzej Istre, kjer so ugotovili, da se bogato okrašena žara ne razlikuje veliko od ostalih, najdenih v puljski nekropoli, predmeti v njej in tisti, ki so jo obkrožali, pa so bili pravo odkritje. In ti so poleg žare razstavljeni na posebni inštalaciji iz pleksi stekla in vrvic, na katerih visijo posamezni predmeti, ki je, kot poudarja arheologinja Maša Sakara Sučević, koordinatorka iz koprskega muzeja, že prava umetniška inštalacija.

V spremnem katalogu so vse (izmišljene) najdbe - od keramičnih figur, obeskov, plošče trinožnika, fragmentov glasbenega inštrumenta iz trsa do celo posebne, kajpada izmišljene abecede Histrov.

“Taka razstava nas provocira, izziva. Od nas zahteva aktivno udeležbo, ki ni nujno naklonjena - morda bo koga tudi razjezila -, a primorani smo premisliti, zakaj, kaj je res in kaj ne, tako da sodelujemo,” pojasnjuje koprska arheologinja, ki obenem poudari, da se lahko predmetom zelo približamo, celo dotaknemo, kar na postavitvi izvirnikov ni mogoče, to pa daje postavitvi še dodatno razsežnost. Obenem pa bi si podobno razstavo resničnih najdb iz obdobja Histrov v Kopru zaradi stroškov, ki jih postavitev prinese že z, denimo, zavarovanjem, težko privoščili.

“Svojevrstna rdeča nit razstave je, da je vsaka interpretacija in percepcija preteklosti vedno osebna, stvar posameznika in njegovega specifičnega znanja. Tudi zato je toliko različnih knjig o zgodovini,” še pojasnjuje Maša Sakara Sučević.

V povezavi z razstavo bodo v muzeju izpeljali tudi otroško delavnico, 23. oktobra pa bo soavtorica razstave Kristina Mihovilić tamkaj predavala o Histrih.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---