Strast do realnega

Rok Biček je trenutno najbolj vroče slovensko filmsko ime. Z režijskim celovečernim prvencem Razredni sovražnik je v hudi konkurenci osvojil nagrado filmskih kritikov fedora na nedavni beneški Mostri. O njem so se na široko razpisali tako v La repubblici, kot v Huffington Postu, Hollywood Reporterju, Varietyju …, drevi pa bo ta film odprl 16. Festival slovenskega filma.

Rok Biček
Rok Biček 

PORTOROŽ > Rok Biček je malce zahtevnejšo film-sko občinstvo nase opozoril že s študentskim filmom Lov na race, s katerim je začrtal svojo surovo realistično avtorsko poetiko, ki veliko dolguje velikanu avstrijske kinematografije Michaelu Hanekeju.

Toda Roka Bička navdihujeta tudi prvo ime romunske kinematografije Christian Mungiu (njegov film 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva, ki ga je zlata palma leta 2007 v Cannesu izstrelila med najbolj vroče filmske žemljice, si je Biček ogledal kar šestkrat) ter veliki Krzysztof Kieslowski (predvsem Dekalog 5). Vsem tem režiserjem je skupna strast do realnega, ki ji tudi 28-letni slovenski režiser utira pot v svojih delih.

Rok Biček je tudi eden od vse bolj dejavnih in opaznih akterjev mlade dolenjske filmske garde. V njej so še Nejc Gazvoda, Žiga Virc ter že uveljavljeni in malce starejši Klemen Dvornik. Razredni sovražnik nekaj “dolguje” tudi Nejcu Gazvodi in Janezu Lapajnetu, ki je nekakšen filmski boter tem mladeničem, predvsem Gazvodi in Bičku. Lapajne je Razrednega sovražnika produciral, montiral ter z Bičkom in Gazvodo sodeloval pri pisanju scenarija. Sprva je bilo zamišljeno, da bo tragično zgodbo o dijakinji tretjega letnika novomeške srednje šole, ki je storila samomor in s tem posredno sprožila upor razreda proti šolskemu sistemu, posnel Lapajne. Biček se je namreč v enem od številnih klepetov z Lapajnetom, ki je iskal material za nov film, spomnil na te dogodke iz svojih srednješolskih časov. Po vnetem Bičkovem raziskovanju teme je Lapajne, kaj hitro uvidel, da se mora tega filma lotiti prav Biček. Na pomoč mu je priskočil Gazvoda, prav tako dijak novomeške gimnazije, ki je bil tudi priča tem dogodkom, in polagoma je nastal Razredni sovražnik: trenutno najbolj iskana slovenska filmska “roba”. V Benetkah je bil zelo iskan tudi Igor Samobor, ki je z vlogo učitelja, požel številne hvalospeve kritikov. Glavnina igralcev (srednješolci) pa so naturščiki, ki so se prvič srečali s filmsko kamero. “Skozi filmsko umetnost se mi zdi pomembno govoriti o stvareh, ki odsevajo tako nacionalno kot svetovno družbo, to pa je v Razrednem sovražniku povedano skozi mikrosvet srednješolcev, ki so izjemno ranljiva generacija in kot taka vede ali nevede dovzetna za vse, kar se dogaja njim in okrog njih,” je dejal Biček.

“Po tem, ko sem naredil raziskavo za film, se skoraj leto dni nisem nikamor premaknil. Zgodba se mi je zdela prevelika za prvi film, z ogromnim številom kompleksnih likov, kar je težko obvladovati. Moral sem dozoreti zanj, vendar sem se v procesu še nekajkrat izgubil,” je povedal Biček, ki se mu niti približno ni sanjalo o takem uspehu na Mostri, kjer je bil tudi med glavnimi favoriti za zmagovalca leva prihodnosti. Za las pa mu je ušla nagrada občinstva. To mu je “speljal” film Mattea OleottaZoran, moj nečak idiot, ki je nastal v slovenski koprodukciji in bo v soboto na sporedu v Portorožu. Na Festivalu slovenskega filma ima Biček vse možnosti ponovno odprte.

BILJANA PAVLOVIĆ


Najbolj brano