Stari Faraoni v novi glasbeni obleki

Vaditi so začeli na nekem izolskem dvorišču, prvi nastop so imeli 1967, v začetku kariere so se oblačili v črne pelerine, njihov takratni zaščitni znak, posneli so prvi slovenski glasbeni videospot, bili so spremljevalni bend Oliverja Dragojevića, Tereze Kesovije, v 90. letih so imeli najplodnejše avtorsko obdobje - kar trikrat so so zmagali na Melodijah morja in sonca, peli so celo papežu ... pred petimi leti pa so se umaknili z odrov.

PORTOROŽ > Faraoni, bend iz Izole, ki je postal vseprimorski in vseslovenski, se bo nocoj v portoroškem Avditoriju z gosti na velikem koncertu občinstvu zahvalil za 45 let zvestobe in naklonjenosti.

Nelfi Depanger,Piero Pocecco, Enzo Hrovatin in Slavko Ivančić so na odru zadnjič stali skupaj julija lani, ko so nastopili na prireditvi ob 40. obletnici Avditorija. Pred tem se kot Faraoni niso družili več kot desetletje.

Slavko se je za samostojno kariero odločil leta 2000, na festivalu Melodije morja in sonca je istega leta kot solist nastopil s Črto in se poslovil od benda; v tem času je izdal tri plošče Črta (2000), Moja ljubezen (2003) in Preberi me (2008), četrto napoveduje za konec leta.Nelfi, Enzo in Piero so na koncertu 31. decembra 2007 v Tolminu ugotovili, da ni več prave energije in Faraone začasno postavili v kot. Posvetili so se vsak svojim projektom;Enzoje leta 2011 izdal kantavtorsko ploščo v izolskem dialektu Volaria dismentegarte, Nel nome dell`amore pa je naslov avtorskega prvenca, ki ga je Piero izdal lani.

Četverica, ki je ob pokojnem klaviaturistu Ferdu Maražu (1953-2003) zaslužna za najplodnejše in uspešno obdobje benda, od začetka julija spet vadi. “S tem koncertom se poklanjamo tudi spominu na Ferda - letos bo minilo deset let od njegove smrti ... Na vajah delamo glasbo, in to je najlepše, kar se lahko glasbeniku zgodi. Veliko pesmim, ki jih bomo nocoj zaigrali, smo naredili nove, sodobnejše aranžmaje,” pove Slavko in doda, da tokrat pri zasnovi velikega koncerta niso ubrali istih strun kot ob minulih obletnicah. Namesto kronološkega predstavljanja ljudi in skladb bodo tokrat svoje največje uspešnice predstavili v novih, sodobnih aranžmajih, namesto velikih glasbenih imen pa bodo z njimi na odru mladi glasbeniki. “Ob sebi imamo mlade, nadarjene glasbenike in res ne bi šlo skupaj, če bi z vso to novo, mlado energijo preigravali stare aranžmaje,” je prepričan.

“S fanti na vajah ugotavljamo, da se pravzaprav ni nič spremenilo: Nelfi ima od vseh nas še vedno najmanj potrpljenja, jaz sem še vedno trmast in natančen,” pove v smehu in doda, da na vse skupaj gledajo z drugačnimi očimi. Postali so bolj potrpežljivi: “V teh letih smo postali nonoti, dobesedno. Z Nelifjem imava vnuke ... Pozna pa se, da smo med seboj - ne glede na to, da smo šli vsak svojo pot -, ostali povezani, prijatelji smo in to, kar zdaj počnemo skupaj, je vsakemu od nas dalo nek novi zagon.”

Nocojšnji repertoar sta pripravila Enzo in Nelfi, nanj pa sta uvrstila skladbe iz vseh obdobij benda. Največ jih bo iz 90. let, ki veljajo za njihovo najplodnejše in ustvarjalno obdobje. Takrat so izdali plošče oziroma kasete Tu je moj dom (1992), Naj te morje (1994), Stari časi (1995), Sem takšen, ker sem živ (1997), V živo! (San Simon, 20.8.1997) in Kar tako (1998). Na vprašanje, ali lahko njihov nocojšnji nastop razumemo kot vrnitev, pa Slavko odkima. “Nocoj bomo testirali sami sebe, in če bomo z rezultatom zadovoljni, bomo pripravili še nekaj nastopov po Sloveniji. V ta koncert smo vložili veliko truda in s tega stališča bi bilo škoda, da bi vse to, kar smo naštudirali, odigrali le enkrat. Želeli bi si nastopiti v Križankah, radi bi nastopali tudi v Mariboru in še kakšnem večjem drugem kraju, ki ima primerno prizorišče. Sam pa ta trenutek ne vidim možnosti, da bi bend nadaljeval z avtorskim delom. Ampak, kot pravi stara modrost - nikoli ne reci nikoli.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

---