Sprva osovražen, potem ljubljen

Kot uvod v filmsko gledališče so pred dnevi predvajali Pravilo igre (La Règle du jeu, 1939) slovitega francoskega režiserja Jeana Renoira, ki je na lestvicah desetih najboljših filmov vseh časov. In tudi na “top 10” lestvici filmov, ki jih je za odkup v Slovenski kinoteki izbral Silvan Furlan. Žensko vlogo je v njem odigrala Nora Gregor, po rodu Goričanka.

Nora Gregor v filmu Pravilo igre Jeana Renoira. Asistent režije je bil  slavni Henri Cartier - Bresson
Nora Gregor v filmu Pravilo igre Jeana Renoira. Asistent režije je bil slavni Henri Cartier - Bresson 

NOVA GORICA > Pred dnevi smo Pravilo igre videli v Novi Gorici, po zaslugi Silvana Furlana (1953-2005) in njemu posvečenega Furlanovega leta. Film je eden od desetih, ki jih je na Furlanov predlog odkupila Slovenska kinoteka.

Furlanovih 10, ki jih je odkupila Slovenska kinoteka: 1.Oklepnica Potemkin (Bronenosec Potemkin), Sergej Eisenstein,1925; 2. Zora (Sunrise), F.W. Murnau, 1927; 3. Atalanta (L'Atalante), Jean Vigo, 1934; 4. Pravilo igre (La regle de jeu), Jean Renoir, 1939; 5. Državljan Kane, (Citizen Kane), Orson Welles, 1941; 6. Tokijska zgodba (Tokyo monogatari), Yasujirô Ozu, 1953 ; 7. Žepar (Pickpocket), Robert Bresson, 1959; 8. 8 1/2, Federico Fellini, 1963; 9. Andrej Rubljov, Andrej Tarkovski, 1966; 10. Apokalipsa zdaj (Apokalypse Now), Francis Ford Coppola, 1979.

Izčrpen uvod v filmski projekcijo filma Pravilo igre je podal novinar Igor Devetak, ki se je pri goriškem Kinoateljeju precej ukvarjal z biografijo in filmografijo Nore Gregor (1901-1949). Povedal je, da je bil film Pravilo igre, predvajan na predvečer druge svetovne vojne in pospremljen s protesti, češ da je neprimeren. Distributer je zahteval rezanje filma, najprej za petnajst minut, potem še za petnajst. Jean Renoir, drugorojeni sin znanega slikarja Augusta Renoira, je padel v obup. Za nameček je leta 1941 francoska vlada film prepovedala, leta 1942 pa je v bombnem napadu zgorel še originalni negativ filma.

Leta 1956 so iz preživelih kopij začeli ponovno sestavljati film, kot si ga je zamislil Renoir, 1959 so ga predvajali na filmskem festivalu v Benetkah in ko ga je videl François Truffaut, je izjavil, da je to film vseh filmov. Pravilo igre je takrat doživelo triumf in postalo tudi komercialna uspešnica. “Najbolj osovražen film postane najbolj čislan in eden najbolj ljubljenih filmov,” pravi Devetak. Po lestvicah revije Sight & Sound je že od leta 1962 pa vse do danes to najboljši francoski film vseh časov, vedno se znajde na lestvicah najboljših filmov nasploh. In zato ga je tudi Furlan želel imeti v svoji zbirki.

Zanimivo, na Goriškem do leta 1999 nismo vedeli za Noro Gregor, ki jo je želja po tem, da bi postala gledališka igralka, že kot 14-letno odpeljala iz Gorice v Salzburg in na Dunaj. Prvi pomemben film, še nemi in črno-beli, je posnela z C. T. Dreyerjem, potem jo je opazil in poklical Hoolywood, kjer jo pričakal že zvočni film. V nekaj filmih je nastopila ob boku holywoodskih zvezd, a se potem odločila, da se vrne v Evropo in nastopi v zadnjem filmu Billija Wilderja. Nora takrat postane prva dama Burgtheatra na Dunaju, v štirih letih postane ena najbolj vidnih in najlepših Dunajčank. Vanjo se zagleda Ernst R. von Starhemberg iz ene najbolj uglednih avstrijskih plemiških družin in prvi mož avstrijskih nacionalistov. Poročita se in ker je bil Ernst nasprotnik nacizma, so morali v izgnanstvo v Švico in potem v Francijo, kjer se začne zgodba pričujočega filma.

Nocoj se v filmskem gledališču obeta film Nekaj je v zraku Olivierja Assayasa (Francija, 2012). Assayas je bil namreč Furlanu posebej blizu, 70. leta, o katerih govori film, pa so ga ključno oblikovala.

Nora je iskala službo, po šestih mesecih bivanja v Parizu jo sreča Jean Renoir in v njej prepozna lik, ki je sposoben oživeti film. Film je namreč bil že odpisan, saj sta predvidena protagonista Jean Gabin in Simone Simon odklonila vlogi. Renoir slednjič ponudi vlogo Nori, njen lik zgradil na podobi “nebogljene ptičice”, v filmu nastopi pa tudi sam. “Medtem ko se okoli nje dogaja mrtvaški ples; ko francoska družba otročje poplesuje na robu vulkanskega žrela; ko se dogajajo laži, hinavščina, podlosti, zapeljevanja, je Nora zasanjana dama iz drugega sveta,” je sklenil Devetak. Povedal je tudi, da se je Jean Renoir, ki mu v filmu Nora Gregor naposled pade v objem, v goriško igralko zaljubil tudi v resnici.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano