Sprehod po paradoksih

Projekt Čudežni zlom razkriva pogled na preteklost in sedanjost bivanja v obmejnem prostoru, kjer so se v prepletu mnogih držav dogajale vojne, železna zavesa in številne paradoksalne življenjske zgodbe. Na podlagi antropološko umetniškega raziskovanja je nastal zemljevid, ki zainteresirane vodi po točkah na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Izbrali so tiste, ki so iz različnih zornih kotov posebne.

Špela Zidar  in Leone Contini sta po naključju zašla v projekt  Čudežni zlom, ki se dotika vseh plati življenja ob slovensko- italijanski meji  Foto: Neva Blazetič
Špela Zidar in Leone Contini sta po naključju zašla v projekt Čudežni zlom, ki se dotika vseh plati življenja ob slovensko- italijanski meji  Foto: Neva Blazetič

KOBARID > Projekt Čudežni zlom je nastal povsem po naključju ob klepetu umetnikov, antropologa Leoneja Continija ter umetnostne zgodovinarke in kustosinje Špele Zidar, ki živita v Firencah. Domačini ugotavljajo, da sta obmejnemu prostoru postavila zanimivo ogledalo s spoznanji, med katerimi so mnoga tudi zanje novost.

Continija je k raziskovanju italijansko-slovenskega obmejnega prostora pritegnila usoda njegovega prastrica Giosuépa s Sicilije, ki je bil v prvi svetovni vojni ujet med 12. ofenzivo pri Kobaridu in je konec vojne dočakal v taborišču Celle v Nemčiji. Iz njegove težke izkušnje se je ohranila knjiga kuharskih receptov, ki jo je s tovariši napisal v zaporu. Gre za skupek sto let starih italijanskih regionalnih receptov iz časa, ko je bil pojem “italijanske kuhinje” še zelo abstrakten. “Knjiga receptov je namišljena v dveh točkah; v smislu materialnega pomanjkanja v zaporništvu in v smislu koncepta transregionalnosti italijanske kuhinje,” je iztočnico za raziskavo razkril Contini. Recepte je mogoče dobiti v Kobariškem muzeju. Zidarjevo pa je intrigiralo spoznanje, da skoraj nič ne ve o zgodovini Kobarida, kjer se je v 12. ofenzivi hkrati zgodil čudež in zlom dveh vojska.

Ko sta začela raziskovati italijanski zlom pri Kobaridu, ki ga v Sloveniji pojmujemo kot čudež, predvsem zaradi prvič uporabljene blitz krieg taktike avstrijsko nemške vojske, sta ugotovila, da tako v preteklosti kakor v sedanjosti zadeve niso enostavne.

Marca letos sta se odpravila na teren in se pogovarjala z ljudmi, ki so njuno slutnjo o zapletenosti zgodovine na tem območju samo še potrdili. “Zaznala sva, da se v zgornjem Posočju, v Reziji in Benečiji, kjer zdaj ni več meja, identitete in kulture mešajo, se bogatijo in izključujejo, skratka, na tem območju je vse zelo zapleteno.”

Iz njunih spoznanj je nastal vodnik, ki usmerja po štirinajstih lokacijah na obeh straneh meje. Izhodišče je v Kobariškem muzeju, kjer kustosi pomagajo z dodatnimi informacijami.

Continija in Zidarjevo sta denimo fascinirala italijanska kostnica v povezavi z bencinskim servisom v Kobaridu. “Ugotovila sva, da je na črpalki prvi stik Italijanov s Slovenijo. Nekoč so se italijanski vojaki borili za ozemlje, danes pa gre za boj za čim cenejši bencin oziroma za dobrino iz podzemlja. Od tam se vidi italijanska kostnica, kjer so pokopani vojaki iz vse Italije. Za padle partizane v drugi svetovni pa velja pravilo, da so pokopani v svojem rodnem kraju, kar razkrivajo številni spomeniki, med drugim tudi na Žagi.”

V tej vasi sta naletela na zanimiv fenomen, ki razkriva nostalgijo nekaterih do nekdanje Jugoslavije. “Lastnica bara, kjer smo se v nedeljo družili, ima bogato zbirko spominkov in slik Tita, plakate in drugo na temo nekdanjega socializma. Pravi, da je bilo v prejšnjih časih lepše in da je imela več prometa.” Vse to je pač zgodovina, ki ne sme v pozabo, sta prepričana avtorja projekta Čudežni zlom.

Zemljevid z zgodovinskimi, etnološkimi in drugimi zgodbami je na voljo v Kobariškem muzeju v italijanskem in slovenskem jeziku. Posebej izpostavlja zasebni muzej prve svetovne vojne v Drežnici, ki razkriva odnos domačinov do soške fronte in preplet orožja z orodjem za vsakdanje preživetje.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano